V Čentibi predstavili projekt “Vrt brez kopanja”

Minulo soboto se je v Čentibi, pod okriljem društva Rast, ki deluje od leta 2014, odvila praktična sonaravna vrtnarska delavnica, ki je pritegnila v Prekmurje navdušence permakulture in sonaravnega vrtnarjenja iz vse Slovenije. Projekt je finančno podprla Občina Lendava.

Pod mentorstvom ustanoviteljev društva Klaudije in Davora Dolenčić, ki sta vrt in sadovnjak zasnovala pred desetimi leti in sta tudi sama navdušena vrtičkarja, je bila predstavljena metoda “vrt brez kopanja,” ki postaja vse bolj popularna- filozofija permakulture pa jo promovira in spodbuja že od samega začetka. “Ideja sama izhaja iz zavestnega opazovanja in posnemanja narave in njenih procesov, saj sledi načelu, da je narava najboljša učiteljica, če jo le znamo opazovati in ji prisluhniti. Trend posnemanja narave in sobivanja ter prepletanja človeka in narave je vedno bolj prisoten, tako pri vrtičkarjih kot tudi pri vseh tistih ozaveščenih posameznikih, ki jih vodi želja po čistem in ne onesnaženem okolju in zdravi ter na etičen način pridelani hrani in življenju nasploh,” je dejala Klaudija Dolenčić.

Danes, ko se spopadamo z vse večjim onesnaženjem okolja, prsti, vodnih in drugih virov zaradi prekomernega posega človeka v naravno okolje z uporabo kemičnih snovi, ki so prisotna v pridelavi hrane in obdelavi zemlje, je tovrstno ozaveščanje izrednega pomena tako lokalno kot širše.

Na delavnici so se udeleženci seznanili in poučili o metodi, ki v veliki meri pripomore k obnovi zemlje v rodovitno prst, in izdelali trajno vrtno gredo iz lesnih sekancev, ki ko je enkrat izdelana se ne prekopava in ne lopata več- torej ne rabi nobene mehanske obdelave več. “S trajnostno gredico se izognemo prekopavanju zemlje s katerim kot vemo izpostavimo vse koristne mikroorganizme in žuželke, ki bivajo v sami prsti, atmosferi in zunanjemu okolju in s tem posledično uničenju, kar na dolgi rok poruši naravno ravnovesje v prsti in vodi v osiromašena in nerodovitna tla; istočasno pa nam je s tako zasnovo gredic prihranjenega veliko fizičnega dela …,” je še dejala sogovornica.

“V današnjih časih, ko se soočamo z mnogimi izzivi sodobnega časa je prehranska samozadostnost in samooskrba tako za človeka kot državo izrednega pomena iz različnih vidikov. Slovenija, ki velja za deželo vrtičkarjev ima lepe možnosti, da na tej poti piše pozitivno in uspešno zgodbo, prav s pomočjo takih delavnic in entuziastov, kot sta ustanovitelja Društva Rast, ki ljudi združujejo, ozaveščajo, praktično učijo in povezujejo v izmenjavi izkušenj, znanj, vrednot ter posledično gradijo steber zdrave družbe, ki ima do narave in človeka odgovoren in spoštljiv odnos,” je zaključila Klaudija Dolenčić.