Svet PMSNS podal pozitivno mnenje spremembi volilnega sistema za predstavnika manjšin v DZ
Svet pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti se je na svoji minuli 12. redni seji, ki se je odvila preko konferenčnega sistema Zoom, med drugim pogovarjal tudi o spremembi volilnega sistema za izvolitev predstavnikov manjšine (madžarske in italijanske). Za spremembo je bilo podano pozitivno mnenje.
“Volilni sistem obeh manjših spreminjamo v bistvu na željo italijanske narodne skupnosti. Meni je prav zaprav vseeno kateri sistem bo v uporabi, sem pa recimo bolj naklonjen večinskemu volilnemu sistemu, saj je enostavnejši. Sistem Borda marsikomu povzroča težave pri razumevanju in sem vedno za stvari, ki so enostavnejše in slehernemu razumljive. Celoten zakon prihajajoči petek ne vem če bo sprejet, nisem povsem prepričan, a kar se obeh manjšin tiče mislim, da ne bi smelo biti težav. Vse poslanske skupine, razen ene, so temu dale pozitivno soglasje,” nam je po telefonu včeraj popoldan dejal Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.
Kako delujeta oba volilna sistema?
Večinski volilni sistem je zelo priljubljen volilni sistem, saj ga pri volitvah v spodnji dom (tam, kjer ga pač imajo) uporablja več kot polovica držav. Značilnost tega sistema je večina, ki ustvarja učinkovito enostrankarsko vladavino. Sistem torej koncentrira moč v rokah ene, najmočnejše, stranke in je zelo “neprijazen” do zastopanosti različnih interesov v reprezentativnih državnih telesih.
Večinski volilni sistem je uveljavljen v dveh državah z zelo dolgo demokratično tradicijo – ZDA in Veliki Britaniji. Kljub določenim pomanjkljivostim ohranja stabilen in pregleden politični sistem, v katerem prevladujeta dve oziroma največ tri politične stranke.
Pri volitvah predstavnikov narodnih manjših je sedaj v veljavni še zaenkrat “Borda” sistem, ki je nekoliko zapleten. Kot nam je torej znano, volivci glasujejo tako, da označijo prednostni vrstni red na glasovnici s številkami od 1 naprej. Za vsako prvo mesto se kandidatu dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici, za vsako naslednje mesto pa točka manj. Točke se seštevajo, izvoljen pa je kandidat, ki doseže največje število točk. Sistem, ki je v teoriji sicer cenjen, pa je po mnenju avtohtonih narodnih skupnosti za volivce prezapleten.


