Strategija razvoja gospodarstva in turizma na hribovitem področju Lendave in Lentija
V naše uredništvo smo prejeli obširno dokumentacijo, predlog občana Ludvika Kiralya, strategijo razvoja gospodarstva in turizma na hribovitem področju Lendavske občine in Lentija. Dokumentacija je bila med drugim poslana še na lendavski občinski svet, generalnemu konzulu Madžarske v Lendavi in na kmetijsko zadrugo Lendava.
Gradivo je pripravil upokojenec Ludvik Kiraly iz Lendave, gradbeni inženir in že skorajda petdeset let vinogradnik, med drugimi tudi član društva evropskega reda vitezov vina – konzulat za Slovenijo. Ker mu, kot pravi, ni vseeno za razvoj gospodarstva in turizma, posebej vinskega turizma v Lendavi, je podal predlog oziroma strategijo razvoja gospodarstva in turizma na hribovitem področju Lendavske občine in Lentija.
Kiraly v svojem pisanju uvodoma ugotavlja, da je izkrčenih in zapuščenih že približno 300 ha vinogradov. “S sedanjo situacijo glede razdrobljenosti in gospodarjenja z vinogradi in vinarstvom moramo delno prenehati, ker nas to vodi v nadaljnje neuspehe in propad turizma,” ugotavlja Kiraly. “Pridelano in odkupljeno grozdje, bi se predelalo v osrednji vinski kleti v Lendavskih goricah, ki naj bi bila locirana in zgrajena arhitektonsko v skladu z našimi griči ter bi slikovito predstavljala pridnost in značaj naših ljudi v lendavskem okolišu,” doda.
Kiraly meni, da se veliko in navedeno v dokumentaciji lahko uresniči na podlagi znanja strokovne skupine, ki bi upravljala in uspešno vodila vinogradniško-vinarsko dejavnost v Lendavskih goricah. “V naši bližini so vse vinogradniške družbe uspele pridobiti evropska sredstva v višini 50% za razširitev obstoječih ali za gradnjo novih vinskih kleti in za novo tehnološko opremo za proizvodnjo vina.”
Kiraly je med drugim tudi kritičen do lokalne politike v minulih mandatih: “Detaljno prikazovanje razvoja vinogradništva nam ni potrebno predstaviti, ker se ta aktivnost ponavlja vsako leto in to že več kot osem let. Lokalna “vlada” v minulih mandatih ni imela dovolj smelosti, da bi se konkretno vključevala v sodobno obliko gospodarjenja z vinogradi, temveč si je vedno izbrala smeri, ki niso vodile k osnovnemu cilju: to je, razvoj vinogradništva in vinarstva. Krčenje vinogradov je še danes vedno prisotno oziroma se nadaljuje.”
Celotna strategija razvoja:
