Stopili smo v obdobje hidrološke suše

Dolgotrajno obdobje brez padavin, visoke temperature in vse manjše zaloge vode v tleh zaostrujejo sušne razmere v Sloveniji. Vodnatost rek in gladine podzemnih voda so že nižje od običajnih vrednosti za ta čas leta, nekateri manjši izviri pa so že presahnili. Na Ministrstvu za okolje in prostor zato opozarjajo, da je Slovenija vstopila v obdobje hidrološke suše.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, Zakon o vodah (ZV-1) v 111. členu omogoča, da se zaradi zagotavljanja zadostnih količin vode, ohranjanja kakovosti voda ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov razglasi nastanek naravnega pojava, ki lahko na določenem območju povzroči začasno pomanjkanje vode oziroma zmanjša varnost pred škodljivim delovanjem voda.

V času trajanja takšnega pojava lahko ministrstvo poleg opozoril in napotil določi tudi obveznosti začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode. Omejitve se lahko nanašajo predvsem na odvzeme vode, ki se izvajajo na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije ali evidentirane posebne rabe vode. Pri morebitnem določanju omejitev je treba najprej zagotoviti oskrbo s pitno vodo ter vodo za varstvo pred požarom.

Omejitve za zdaj še niso uvedene

Kljub zaostrovanju sušnih razmer omejitve rabe vode po 111. členu Zakona o vodah trenutno še niso uvedene. Na ministrstvu pa prebivalce pozivajo k odgovornemu ravnanju in zmanjšanju porabe vode.

Med drugim priporočajo omejitev zalivanja vrtov ter odsvetujejo nepotrebno čiščenje oziroma polivanje cest in drugih površin ter pranje avtomobilov. K varčni rabi vode pozivajo tudi industrijo in kmetijstvo, kjer naj se voda odvzema čim bolj gospodarno in le za nujne potrebe.

Posebno pozornost je treba nameniti oskrbi s pitno vodo, ki ima prednost, pa tudi zagotavljanju zadostnih količin vode za živinorejo. Ob tem je pomembno zagotavljati vodo tudi ekosistemom, ki so zaradi pomanjkanja vode še posebej občutljivi.

Ministrstvo prebivalce poziva, naj z vodo varčujejo tudi v gospodinjstvih ter spremljajo informacije o stanju vodnih virov in pričakovanem razvoju suše. Glede na nadaljnji razvoj razmer naj po potrebi dodatno omejijo rabo vode.

Za blaženje posledic potrebni tudi dolgoročni ukrepi

Ob trenutnih ukrepih na ministrstvu poudarjajo tudi pomen dolgoročnega prilagajanja na vse pogostejše in izrazitejše sušne razmere. Med prednostnimi ukrepi izpostavljajo gradnjo vodnih zadrževalnikov, ohranjanje mokrišč ter obnovo poplavnih ravnic, s čimer bi povečali in ohranjali zaloge vode v tleh.

Pomembno bo tudi blaženje segrevanja vode v vodotokih z ohranjanjem naravne vegetacije v obvodnem pasu ter prilagajanje rabe tal in prostora tako, da bo omogočeno boljše zadrževanje vode.

Med dolgoročnimi rešitvami ministrstvo navaja tudi bogatenje zalog podzemne vode v vodonosnikih z umetnim infiltriranjem, posodabljanje vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih in energetskih izgub ter širšo uporabo kapljičnega namakanja in zbiranja deževnice.

Možnost za zmanjšanje porabe sveže vode predstavlja tudi ponovna uporaba odpadne vode v industriji, kmetijstvu in turističnih objektih. Na ministrstvu si želijo vzpostaviti tudi protokole za omejevanje rabe vode oziroma tako imenovane sušne pragove, ki bi omogočili pravočasno sprožanje ukrepov glede na intenzivnost suše.

Za zdaj sicer posebne omejitve rabe vode niso uvedene, vendar trenutne hidrološke razmere kažejo, da postaja varčna in odgovorna raba vode vse pomembnejša.