Sredi Lendave bomo dobili nov spomenik, naftni vrtalni stolp. Poglejmo hitro zgodovino tega legendarnega podjetja
V samem mestu Lendava bomo že kmalu bogatejši za nov spomenik. Tokrat ne bo šlo za kakšen doprsni kip znane osebe iz bližnje ali daljne zgodovine, temveč za naftni vrtalni stolp, ki bo postavljen v čast kolektivu Nafte Lendava ob prevzemu podjetja v svoje upravljanje 24. septembra 1950.
Lendavsko naftno podjetje je uradno začelo delovati 21. 12. 1945 v okviru zagrebškega Kombinata za nafto in plin kot Izvori nafte − Dolnja Lendava. Postavljena je bila prva rafinerija v vasi Dolina (parna destilacija) za potrebe sovjetske Rdeče armade. Pomembno prelomnico predstavlja leto 1981. 11.2.1981 je namreč po jugoslovanskem naftovodu Juna v lendavsko rafinerijo pritekla prva nafta Dubay. Kljub temu je bila zaradi spremenjenega stališča takratnega političnega vodstva SR Slovenije gradnja že nabavljene nove rafinerije 20.3.1981 ustavljena.
Do takrat uspešno podjetje Nafta Lendava se je čez noč znašlo v težki situaciji, ker je moralo samo odplačati 45 milijonov dolarjev vredno že popolnoma dobavljeno rafinerijsko opremo, prav tako pa je moralo pričeti odplačevati rezervirano kapaciteto naftovoda po pogodbeni klavzuli »prazno za polno«. Decembra 1985 je Smelt prodal novo lendavsko rafinerijo kitajski firmi GPW, v Lendavi pa so se začele priprave za prevoz opreme na Kitajsko. Izguba zaradi prodaje nove rafinerije Kitajcem je znašala 26 milijonov ameriških dolarjev. Če pa k temu dodamo še obresti, stroške preprojektiranja in dokupa opreme ter ostale stroške, je izguba zaradi prodaje znašala približno 36 milijonov dolarjev. Kljub temu je Nafti Lendavi uspelo z majhno, zastarelo rafinerijo do sredine devetdesetih let 20. stoletja sami odplačati novo prodano rafinerijsko opremo in neizkoriščene kapacitete naftovoda. Vendar je odplačevanje tako velikih obveznosti podjetje finančno izčrpalo in mu povzročilo najmanj 20 let zaostanka v razvoju.
Podjetje je proizvodno delovalo na treh sektorjih: naftnem, plinskem in kemičnem. Črpanje surove nafte iz nahajališč v Petišovcih, Peklenici in Selnici na Hrvaškem je doseglo svoj vrh leta 1951 z 72.386 ton, nato pa je proizvodnja hitro upadala. Leta 1963 je znašala 15.310 ton surove nafte, kar je predstavljalo 8 odstotkov od porabljene količine nafte v Sloveniji tega leta.
Petišovci
Zaradi nezadostnih surovinskih virov so se leta 1960 v Lendavi preusmerili na rafiniranje in kemično predelavo nafte in zemeljskega plina. V letih 1970 do 1973 so povečali zmogljivosti rafinerije na 600.000 ton predelane nafte na leto. V rafineriji so pridobivali vse vrste naftnih derivatov razen super bencina. Iz Petišovskega polja so v naslednjih letih pridobili le še simbolično količino nafte, potrebne količine so dovažali iz Hrvaške in uvažali prek pristanišča v Kopru. Po naftni krizi so opustili projekte za novo rafinerijo v Lendavi (1,2 milijona ton) in izvozno rafinerijo Sermin pri Kopru (5 milijonov ton).
Leta 1986 so v Lendavi načrpali 2.500 ton surove nafte ter predelali 470.000 ton uvožene nafte. Količine zemeljskega plina iz Lendave, za katerega je veljalo, da je zaradi manjše vsebnosti žvepla dobre kakovosti, se bile omejene. Proizvodnja se je do leta 1987 povečala na 12,8 milijona kubičnih metrov. Leta 1950 so s pomočjo domačih strokovnjakov izdelali naprave za degazolinažo in začeli pridobivati zemeljske pline (metan, propan, butan, pentan in gazolin), ki so jih uporabljali kot surovino za nadaljnjo predelavo ali kot gorivo. Predelane količine so bile majhne; leta 1955 so proizvedli 2.250 ton gazolina, 630 ton butana, 8.500 kubičnih metrov metana. Leta 1963 se je z gradnjo tovarne metanola začela preusmeritev Lendave na petrokemijo.
Naslednje leto je začela s proizvodnjo tovarna lepil. Leta 1970 je začela v Petišovcih obratovati sodobna tovarna formalina, leta 1972 pa tovarna izolacijskih mas za gradbeništvo, ki so ga prodajali pod blagovno znamko lendapor. Leta 1975 je lendavsko podjetje na trg poslalo 48.000 ton formalina, 33.800 ton umetnih lepil in 7.200 ton izolacijskih mas. Nafta je postala najpomembnejši jugoslovanski izdelovalec umetnih lepil, saj je pokrila 70 odstotkov vseh potreb po tem izdelku v državi. V osemdesetih letih je Ina-Nafta Lendava proizvajala metanol, formalin, karbamidna in fenolna lepila ter lendapor. Zaradi vedno dražjega zemeljskega plina, ki ga je dobivala po naftovodu iz Sovjetske zveze, se je znašla v izgubah, iz katerih se ni mogla izkopati. Kljub temu da v Sloveniji nimamo lastne surove nafte in lastne proizvodnje, je oskrba s tekočimi gorivi od leta 1991 potekala zanesljivo in brez zapletov.
Zaton podjetja
Leta 1994 je bila Nafta Lendava z odločbo ministrstva za gospodarske dejavnosti podržavljena. Petrol in Republika Slovenija sta, da bi sanirala podjetje, novembra 1994 sklenila družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe Nafta Lendava, d. o. o., po kateri je Petrol postal 55-odstotni, država pa 45-odstotna lastnica. Zaradi neizvedene celovite sanacije, za katero sta se v preteklosti dogovorila lastnika, in zaradi tehnološke enostavnosti in zastarelosti rafinerije je bila 14. oktobra 2000 ustavljena edina slovenska rafinerija; ostal je le naftovod z letno zmogljivostjo dveh milijonov ton in navezavo na Jadranski naftovod v Virju na Hrvaškem. 17. maja 2002 sta lastnika družbe, Vlada Republike Slovenije in Petrol, d. d., podpisala Sporazum o zagotavljanju osnovnih pogojev za sanacijo družbe, katerega namen je bil finančno, statusno in poslovno preoblikovanje družbe. Na podlagi tega je Republika Slovenija postala edini družbenik Nafte Lendava.
Prav tako je bila leta 2002 ustanovljena družba Geoenergo z dejavnostjo raziskovanja in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina, katere lastnika sta postala Nafta Lendava in Petrol, d. d., vsak s 50-odstotnim deležem. Iz proizvodnih sektorjev je Nafta Lendava avgusta 2002 ustanovila naslednje hčerinske družbe: Eko Nafta, d. o. o., Nafta Geoterm, d. o. o., Nafta Petrochem, d. o. o., in Nafta Strojna, d. o. o. V naslednjih letih je nastalo še nekaj hčerinskih družb.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je na predlog družbe Nafta Lendava 23. julija 2004 začelo postopek prisilne poravnave, ki je bil končan 26. novembra istega leta. Družba je danes v stoodstotni lasti Republike Slovenije in deluje kot matična družba, ki ima v lasti sedem hčerinskih družb in se ukvarja s strateškim vodenjem poslovne skupine, načrtovanjem in razvojem, pridobivanjem finančnih virov, strateškim marketingom in kadrovskimi storitvami. Zadnja leta se v podjetju posvečajo pridobivanju zemeljskega plina.
In od tistega časa so ostali le spomini …
Vir: Slovenska industrija od nastanka do danes (Aleksander Lorenčič, Jože Prinčič)
