Smo tik pred trgatvami, preverili smo, kakšno je bilo letošnje pridelovalno leto v našem okolišu

Trgatve so pred vrati, nekateri vinogradniki pa so se že lotili obiranja zgodnjih sort. Dejstvo je, da bodo trgatve letos prej kot v minulih letih, mi pa smo preverili, kakšno je bilo letošnje pridelovalno leto v našem okolišu.

Letošnje pridelovalno leto je bilo znova zahtevno. Začelo se je s spomladansko pozebo, ki je glede na lego vinograda in sorto različno prizadela vinograde. Žal so se tudi letos pojavljala neurja s sodro, predvsem na območju Doline pri Lendavi in Pinc, a večje škode niso povzročila. Tako bo v vinogradih, ki jih je napadla kakšna bolezen, večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah, zato bo potrebno veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi – odbiri oz. ločevanju grozdja in skrbno pripravo mošta za vrenje.

Trta je zacvetela hitro, že konec maja

Zaradi visokih temperatur v mesecu maju, je trta letos zacvetela zgodaj, že konec maja. Zgodnje cvetenje pa seveda napoveduje zgodnejšo trgatev. Po podatkih prvih meritev smo po vsebnosti sladkorja v primerjavi z letnikom 2023 v povprečju v prednosti za dobrih 14 dni, v primerjavi z letnikom 2022 pa dozorevanja prehiteva za nekaj dni. Tako se po dozorevanju letošnji letnik približuje letniku 2003, ki je bil do sedaj najzgodnejši vinski letnik.

Zaradi visokih temperatur pa hitreje padajo tudi skupne kisline, pH vrednost pa prehitro narašča. Prihaja pa do velikih razlik v dozorevanju med posameznimi vinogradi in sortami, ki jih je prizadela spomladanska pozeba, saj je trta kasneje odgnala in so tam sladkorji nižji (v primerjavi z neprizadetimi vinogradi tudi do 20 °Oe razlike). Priporoča se, da pridelovalci sami v svojih vinogradih po sortah spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj najnujnejše parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje.

Sicer pa čas trgatve, ki je odločilen za tehnološko zrelost grozdja, zavisi od cilja pridelave vina glede na vrsto, kakovost in stil vina ter vremenskih razmer. Razponi v vsebnosti sladkorja in skupnih kislinah znatno nihajo med letniki, velika pa je tudi razlika med sortami, kar mora pridelovalec poznati in upoštevati:

Peneče vino: Grozdje za osnovno vino za peneče vino se trga pred polno zrelostjo, saj je potrebna višja kislina, nižja pH vrednost in nižji alkohol, predvsem pa zdravo grozdje. Vsebnost sladkorja v moštu naj bo med 75-85 °Oe in okrog 10-12 g/l skupnih kislin.

Deželno vino: Trgatev v polni zrelosti grozdja, predvsem iz vinogradov in sort, ki ne dosežejo sladkorne stopnje za kakovostno vino. Najnižja sladkorna stopnja je 75 °Oe, skupne kisline v moštu pod 10 g/l.

Kakovostno vino: Trgatev grozdja v polni zrelosti, s sladkorno stopnjo 80-85 °Oe (lahko tudi več) in s skupnimi kislinami 6-9 g/l (odvisno od sorte).

Vrhunsko vino: Trgatev grozdja v polni zrelosti in prezrelosti s sladkorno stopnjo nad 90 °Oe in s skupnimi kislinami 5-9 g/l (odvisno od sorte).

Vrhunsko vino posebne kakovosti: Trgatev grozdja v prezrelosti s prisotnostjo žlahtne gnilobe.

• pozna trgatev – sladkorna stopnja nad 95 °Oe, skupne kisline 6-10 g/l (odvisno od sorte),
• izbor – sladkorna stopnja nad 110 °Oe, skupne kisline 6-10 g/l (odvisno od sorte),
• jagodni izbor – sladkorna stopnja nad 140 °Oe, skupne kisline 8-12 g/l (odvisno od sorte),
• ledeno vino – sladkorna stopnja nad 140 °Oe, skupne kisline 9-12 g/l (odvisno od sorte),
• suhi jagodni izbor – sladkorna stopnja nad 170 °Oe, skupne kisline 9-12 g/l (odvisno od sorte).