Sledi podaljšanje začasnega ponovnega nadzora na državni meji?

Slovenija je zaradi morebitnih varnostnih tveganj v širši regiji konec oktobra začasno uvedla ponovni nadzor na svoji notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. Do danes je slovenska policija na mejnih prehodih izvedla vrsto ukrepov in aktivnosti. Med drugim so policisti v tem obdobju obravnavali 3.709 nedovoljenih prehodov državne meje, od tega 3.549 na meji s Hrvaško.

Marko Gašperlin je na včerajšnji tiskovni konferenci uvodoma povzel razloge za uvedbo začasnega ponovnega nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. Kot je dejal, je bil nadzor uveden zaradi razlogov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje (28. člen Zakonika o schengenskih mejah). “Policija izvaja ciljno mejno kontrolo na vstopu, konkretni razlogi so: povečana stopnja ogroženosti na območju Slovenije in v regiji, pojav ekstremizma in radikalizacije v državah Evropske unije, ki bi lahko imel neposreden vpliv na varnost Slovenije, in povečanje možnosti, da zahodnobalkansko migracijsko pot zlorabijo osebe, ki bi lahko na območju Slovenije in ostalih držav EU izvedle teroristični napad ali ogrozile varnost Slovenije in ostalih držav.”

V pripravi dodatno podaljšanje tega nadzora?

Skupna dolžina podaljševanj iz istega razloga je možna do največ dveh mesecev. Začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko je bil sicer uveden 21. oktobra, za obdobje desetih dni (do 30. oktobra), in nato podaljšan še za 20 dni, do 19. novembra. Po Gašperlinovih besedah je predvideno 20-dnevno podaljšanje od 20. novembra do 9. decembra, ki je že v pripravi.

Dosedanji ukrepi na državni meji

V času ponovnega nadzora (od 21. oktobra do 13. novembra 2023) so slovenski policisti na mejnih prehodih izvedli naslednje ukrepe:

• 291 državljanom tretjih držav so zavrnili vstop, ker niso izpolnjevali vstopnih pogojev (niso na primer imeli ustreznih potovalnih dokumentov, ustreznega vizuma ali dovoljenja za prebivanje ali pa je šlo za prekoračitev dovoljenega kratkotrajnega bivanja 90 dni v obdobju 180 dni, ukrep prepovedi vstopa v schengenskem informacijskem sistemu, v štirih primerih je šlo za grožnje javnemu redu, notranji varnosti Slovenije ali drugih držav članic),
• odkrili in obravnavali so 54 kaznivih dejanj, povezanih s prehodom meje (tihotapljenje ljudi, uporaba ponarejenih dokumentov, ukradena vozila ipd.),
• odkrili in obravnavali so 438 prekrškov, povezanih s prehodom meje (kršitve Zakona o tujcih in Zakona o nadzoru državne meje),
• obravnavali smo 187 ukrepov v schengenskem informacijskem sistemu (prikrita, poizvedovalna ali namenska kontrola, sporočitev naslova, prepoved vstopa, predhodno izdana odločba o vrnitvi v drugi državi članici, zaseg predmeta),
• pri mejni kontroli so ugotovili tudi 436 ostalih prekrškov, povezane z varnostjo cestnega prometa, javnega reda in miru, prepovedanim orožjem in podobno.

Kako dobro svoje delo opravljajo Hrvati?

V obdobju od 1. januarja do 13. novembra 2023 je bilo na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 52.506 nedovoljenih vstopov (največ je bilo obravnavanih državljanov Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije). V istem obdobju je bilo na notranji meji s Hrvaško obravnavanih 50.373 nedovoljenih vstopov. Od 21. oktobra 2023, ko je bil začasno ponovno uveden nadzora na notranji meji, pa do 13. novembra 2023 je policija obravnavala 3.709 nedovoljenih prehodov državne meje, od tega 3.549 na meji s Hrvaško. Letos je policija obravnavala že 368 tihotapcev ljudi (od uvedbe začasnega nadzora 48), v enakem obdobju lani 187.

a prehajanje notranje kopenske meje z Madžarsko sta določena:

• dva mejna prehoda za mednarodni promet (Pince avtocesta, Dolga vas)
• šest mejnih prehodov za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu EU (Pince (lokalna cesta) – Pince, Prosenjakovci – Pártosfalva, Hodoš – Hodos, Kobilje, Čepinci in Martinje)
• železniški mejni prehod (Hodoš – Hodos)

Za prehajanje notranje kopenske meje s Hrvaško pa je določenih:

• 12 mejnih prehodov za mednarodni promet (Sečovlje kontrolna točka/Sicciole, Dragonja/Dragogna, Sočerga, Starod, Jelšane, Petrina, Metlika, Obrežje, Dobovec, Gruškovje, Zavrč in Petišovci)
• 12 mejnih prehodov za osebe, ki uživajo pravico do prostega gibanja po pravu EU (Podgorje, Babno polje, Vinica, Slovenska vas, Rigonce, Orešje, Bistrica ob Sotli, Imeno, Rogatec, Ormož, Središče ob Dravi in Gibina)
• sedem železniških mejnih prehodov (Rakitovec, Ilirska Bistrica, Metlika, Dobova, Rogatec, Središče ob Dravi in Lendava)