Sistematični nadzor na meji bo še kar trajal

Slovenija je članica schengenskega območja in varuje mejo med Slovenijo in Hrvaško, ki je ena najbolj obremenjenih schengenskih meja. Slovenija ima izjemno pomembno vlogo in je branik schengenskega območja. Zato policija vseskozi temeljito opravlja naloge varovanja naše meje, kar bo z vso resnostjo in odgovornostjo opravljala tudi v prihodnje.

7. aprila so začele veljati določbe uredbe, s katero se uvaja sistematični nadzor na zunanjih schengenskih mejah. Tako se mejna kontrola izvaja za državljane tretjih držav in državljane EU. V praksi to pomeni, da so potniki deležni sistematičnega preverjanja identitete in državljanstva ter verodostojnosti in veljavnosti potne listine za prestop meje v več zbirkah podatkov: schengenskem informacijskem sistemu (SIS), Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah.

Že v času priprave uredbe je slovenska vlada opozarjala na nesorazmernost tega ukrepa, ki bo v praksi privedel do dolgih čakalnih vrst. Namreč, preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po mnenju vlade ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja (npr. otroci do 12 leta in mladoletne osebe, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejše osebe, ki potujejo organizirano, imetniki dovoljenj za obmejni promet). Žal, zadostne podpore pri tem Slovenija ni imela.

Tako se je v praksi pokazalo, da izvajanje nove določbe uredbe povzroča kar precej težav, tudi zastoje na naših mejnih prehodih in nezadovoljstvo potnikov. Slovenija je namreč kot tranzitna država v času praznikov in dopustov tudi sicer nadpovprečno obremenjena s prometom. Čakalne dobe za prestop meje so se v povprečju povečale za štiri do petkrat, obseg preverjanja pa za desetkrat v primerjavi z lanskim letom.

Sistematičnega nadzora Slovenija ne bo opustila

Kljub temu želijo poudariti, da Slovenija ni in ne bo opustila sistematičnega nadzora na meji, kot so poročali nekateri mediji, ampak je policija izvajala ukrepe, s katerimi je zmanjšala čakalne dobe na mejnih prehodih. Take ukrepe predvideva in dopušča Zakonik o schengenskih mejah. Prav tako je Slovenija poslala notifikacijo Evropski komisiji, s katero jo obvešča, da bo v omejenem časovnem obdobju in na točno določenih mejnih prehodih izvajala ciljno usmerjeno mejno kontrolo na podlagi ocene tveganja.

Težave z dolgimi čakalnimi dobami so imele tudi druge države članice, Evropska komisija je ocenila, da gre le za nekatere začetne težave pri implementaciji uredbe, ki se jih bo poskušalo v nadaljevanju odpraviti. Tako je Komisija obljubila, da bo pripravila revizijo Schengenskega praktičnega priročnika, v katerega bodo vključene smernice za izvajanje določb uredbe.

V času velikonočnih praznikov, ko je bil že sicer povečan promet na mejnih prehodih, so na slovenskih mejnih prehodih s Hrvaško na podlagi ocene tveganja, ki se pripravi za vsak mejni prehod posebej, uveljavljali izjemo po 8. členu uredbe – začasno odstopili od sistematičnega nadzora. To pomeni, da je Slovenija na določenih mejnih prehodih na podlagi ocene tveganja v kritičnih obdobjih preverjala tiste potnike, za katere je to glede na varnostne in operativne kazalnike bilo potrebno. Kazalniki so vključeni v oceno tveganja, pri potnikih s prepoznanimi kazalniki tveganja so morali policisti še vedno opraviti sistematično mejno kontrolo. Ob intervalih redkega prometa pa je Policija še naprej izvajala sistematično kontrolo vseh potnikov.

MP Petišovci

Konkretno za mejni prehod Petišovci to pomeni, da so bile čakalne dobe najbolj problematične 7. in 8. aprila, ko so potniki najdlje na vstop v državo čakali uro in pol, na izstop iz države pa 2 uri in 20 minut. Od takrat je bila čakalna doba na MP Petišovci zabeležena le še 13., 18. In 21. aprila, ko pa najdaljša čakalna doba ni presegla 40 minut. Pri tem bi pri vladi želeli opozoriti, da je do zastojev prišlo tudi zaradi dela sosednjih mejnih organov, zaradi počasnosti njihove opreme in premalo kadra.

Res je, da je meja med Hrvaško in Slovenijo notranja meja EU, vendar pa je to še vedno zunanja schengenska meja. “Slovenija kot odgovorna članica EU in schengenskega območja svoje obveznosti dosledno izvaja in jih bo tudi v prihodnje, saj se zavedamo, da je od našega dela odvisna ne samo varnost slovenskih državljank in državljanov, ampak celotne Evropske unije. Obenem pa si vseskozi prizadevamo, da to ne bi preveč vplivalo na življenje ljudi ob meji kot tudi potnikov. Problem bo dokončno rešen, ko bo tudi Hrvaška vstopila v schengensko območje, zato jo Slovenija pri naporih za izpolnitev vseh kriterijev podpira. Vsekakor pa je tudi dosledno izvajanje Uredbe o sistematičnem nadzoru na meji eden od kriterijev za vstop v schengensko območje.”

Na konfliktnih območjih 5.000 državljanov EU

Ne smemo pozabiti, da je sprejem uredbe neposreden odziv na številne teroristične napade, ki so se zgodili v državah članicah EU. Teroristična grožnja ni omejena na ozemlje ene same države članice in ni posledica zgolj zunanjih dejavnikov. Pojav tujih terorističnih borcev je še vedno velik razlog za zaskrbljenost. Europol ocenjuje, da je okoli 5.000 državljanov EU odšlo v Sirijo in Irak in druga konfliktna območja, da bi podprli teroristične skupine, predvsem sile Islamske države. Številni storilci nedavnih terorističnih napadov, začenši s storilci napada na redakcijo časopisa Charlie Hebdo januarja 2015, so se zadrževali ali usposabljali v tujini na območjih, ki so pod nadzorom terorističnih organizacij. Pojav tujih borcev kaže, da je za zagotovitev visoke stopnje varnosti na območju brez kontrol na notranjih mejah treba izvajati tudi sistematične kontrole oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije.

Cilj, ki ga zasleduje sprememba, je torej odkrivanje in preprečitev vstopa osebam, ki predstavljajo grožnjo javnemu redu in notranji varnosti, vključno s prej omenjenimi tujimi terorističnimi borci. Prav tako bi želeli opozoriti, da je Slovenija v ključnih trenutkih, to je ob potrjevanju stališča Sveta za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, ob potrjevanju končnega kompromisnega predloga po zaključku pogajanj z EP in ob formalnem potrjevanju besedila v Svetu, edina vložila deklaracije, v katerih je navedla svoje pomisleke in strah pred nesorazmernimi čakalnimi dobami na mejnih prehodih. Ves čas smo v intenzivnih stikih s hrvaškimi varnostnimi organi, prav tako pa potekajo ustrezni pogovori na politični ravni vse z namenom, da poskušamo v največji možni meri ublažiti nekatere stranske učinke uredbe. Vsa prizadevanja potekajo v obstoječem pravnem okviru, ki ga države članice same ne morejo spreminjati. Kot smo že poudarili, Slovenija sistematičnega nadzora ne bo opustila, bo pa naredila vse, da se čakalne dobe skrajšajo na minimum in da se vplivi na življenje lokalnih prebivalcev zmanjšajo.