Radmožanci: Lea in Miran sta ostala brez priljubljenega družinskega člana; Nekateri za informacije o storilcu ponujajo “bogato nagrado”

Lea Ružič in njen partner Miran Špilak gotovo ne bosta kmalu pozabila sredo, 22. januarja 2020, ki jima je prinesla veliko bolečino in žalost. Neznanec nedaleč od doma ustrelil 27-mesečnega priljubljenega pasemskega kužka pasme Čav čav.

Neznanec jima je namreč praktično sredi belega dne, v neposredni bližini doma, ustrelil hišnega ljubljenčka, pasemskega psa Čav čava, z imenom Bobi, ki sta ga imela za priljubljenega družinskega člana, brez katerega se je v njunem domu redko kaj začelo in končalo, o čemer smo sicer že poročali. Žal pa je brezobzirni neznanec, ki mu očitno, podobno kot živalsko malo pomeni tudi človeško življenje, njegovo življenje končal po hitrem postopku, čeprav jed bil igriv, razumevajoč, prijazen pes star komaj dve leti in tri mesece. Lea nam pove, da je Bobija kupila Miranu za rojstni dan, ker si je vse življenje želel takšnega kosmatinca. “Policisti PP Lendava so v sredo obravnavali prijavo ustrelitve psa s strani neznanega storilca. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da bil pes spuščen z dvorišča in se čez nekaj časa vrnil na dvorišče s strelno rano. Neznani storilec je med 14. in 15. uro z neznanim orožjem ustrelil psa, kateri je poginil. Policisti o zadevi zbirajo obvestila,” je javnosti sporočila Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.

Sedaj si Lea in Miran predvsem želita, da bi policisti uspeli odkriti storilca in ga ustrezno sankcionirati. Zavedata se, da jima to ne bo vrnilo njunega kosmatega lepotca, a vseeno si želita, da podobno usodo ne bi doživel še kakšen nedolžen štirinožec. “Svet v katerem živimo je krut dvoličen in brezobziren, lahko bi dejala brezobrazen. Kaj je komu kriv naš Bobi, katerega so nekateri sosedje in drugi, ki so ga videli imenovali Medo, Bundas in s številnimi drugimi imeni. Nič ga ni motilo, bil je mlad, igriv, nagajiv in poln življenja. Sedaj v pasjih nebesih spi jaz pa ga držim za tačko in se mi več ne nasmejiš,” pravi Lea in nadaljuje, kako jo boli …, kako težki so dnevi in noči. “Nikoli napadel nisi nikogar. Igral si se in štel promet ob cesti, vesel ker nisi na verigi ali v boksu. Bil si hvaležen za to. Upam, da sta ti te dve leti tvojega mnogo prekratkega življenja ostali v spominu tam nekje za mavrico. Neskončno te imam rada!” Lea nam tudi pove, kako rada bi objela svojega Bobija, a ne more “srce se definitivno lomi. Kako ne, ko nekoga izgubiš tako nenadoma. Nepopisna bolečina me me pritiska, ob tem tudi misli; včeraj on, mogoče bom jutri na vrsti jaz…”

Simpatično dekle, ki očitno težko preboleva izgubo nam je razložila tudi, kaj se je pravzaprav dogajalo tisto kritično sredo, ko je njen “Bobi padel po nabojem zlikovca, ki mu življenje nič ne pomeni.” Še vedno v velikem šoku, strahu in paniki, nikakor se ni mogla spomniti natančnega sosledja dogajanja, pravzaprav človeške krutosti, ki si zasluži vse obsodbe. “Kot vedno sva tudi tisti popoldan šla na malo daljši sprehod po vasi. Bobi je bil priljubljen med vaščani in vsi so ga občudovali, se ustavljali ob njem in nikoli ni bilo nobenih težav. Rad se je igral in vsi, ki malo poznajo in imajo radi živali so se z veseljem z njim igrali, ga božali in crkljali. V sredo sem ga po prihodu domov še malo pustila izven dvorišča, da se je še malo igral, sama pa sem šla zložiti nekaj drv. Bil je oddaljen le kakšnih 200 metrov. V enem trenutku, ne vem natančno opredeliti, okoli pol štirih, ko sem ga videla sedeti v sosedovih cipresah, kot sedi ponavadi, to pa je kakšnih 20 metov od hiše. Zato takoj nisem polagala posebne pozornosti, nekje po četrti uri, ko sem znova prišla na dvorišče, sem zagledala kri po vratih garaže, kar me je šokiralo,” nam je razlagala Lea, ki je nemudoma poklicala soseda, da sta Bobija skupaj dvignila v avtomobil. Takrat je začelo še močneje krvaveti iz rane, zato sva ga obvezala, da ne bi izkrvavel. Ni bilo druge pomoči, kot da sta ga peljala v Lendavo, k veterinarju. Tam je dežurni veterinar naredil vse kar je lahko, a žal pomoči ni bilo.

“Sedaj bomo počakali, da bodo policisti opravili svoje. Upam, da bodo storilca odkrili in zoper njega ustrezno ukrepali. V začetku prihodnje tedna bodo Bobija odpeljali v Ljubljano, kjer bo opravljena obdukcija in bo jasno, kaj je bil vzrok za njegovo smrt. Ugotovili bodo tudi iz kakšnega orožja je bil ustreljen in takrat bo mogoče lažje najti storilca. Mi nikogar ne moremo sumiti, saj nisva imela sovražnikov, zato težko karkoli povem,” razlaga naša sogovornica. Poznavalci so sicer prepričani, da je pes, glede na videno rano, bil ustreljen z malokalibrsko puško, mogoče naklepno, lahko pa da se je zmotil kakšen lovec, ki je mislil, da gre za lisico, saj je barva podobna, pozen popoldanski čas, megleno vreme … Sicer pa, Lea in Martin sta se v Radmožance, pred petimi leti, priselila z goričkega dela Prekmurja, oba iz Korovcev, on iz Pečarovcev. Ker si je Martin vedno želel psa omenjene pasme, je bil kupljen za božič 2017, kot božično darilo. Kupila sta si dom in želela lepo zaživeti v prijetnem okolju …