Primer Horváth: Pravne podlage za odvzem mandata ni
Minuli petek smo lahko bili priča novi epizodi nadaljevanke poslanskega mandata Ferenca Horvátha. Ta je, spomnimo, deset mesecev po nastopu poslanske funkcije še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, pravne osebe javnega prava. Funkciji sta po mnenju KPK nezdružljivi, se pa je tudi predsednik Državnega zbora s pravnimi strokovnjaki pozanimal o dotičnem primeru. In? Konkretni primer je pokazal, da so te stvari slabo urejene, pravne podlage za odvzem mandata pa ni.
Pravniki so minuli petek bili enotni: Državni zbor v tem trenutku nima zadostne pravne podlage za odvzem mandata. Takšno enotno pravno mnenje je za marsikoga presenečenje, presenečenje pa je tudi, da je kar pet pravnikov podalo enako pravno mnenje. Židan je po posvetu dejal, da ta konkreten primer jasno kaže na to, da je zakon, ki govori o nezdružljivosti napisan precej “hecno,” dodal pa je še, da je v pripravi nov Zakon o poslancih, a ta, ko bo prenovljen ne bo veljal za nazaj. Pravniki so dejali, naj bodo poslanci pri svoji odločitvi kar se da previdni, a da če se odločijo za odvzem mandata, obstaja velika verjetnost, da bi ustavno sodišče takšno odločitev izpodbijalo.
Zanimivo je sicer, da v primeru Horváth gre za poslanca, ki v desetih mesecih ni postavil niti enega poslanskega vprašanja, ni podal niti ene poslanske pobude, njegova prisotnost na sejah pa je podpovprečna. Bo Državni zbor končno začel spoštovati zakone, ki jih sam sprejema, je sedaj vprašanje. Horváth seveda še naprej sprejema zakone in prejema poslansko plačo. V praksi torej takšna ugotovitev pomeni, da lahko prav vsi poslanci začnejo voditi podjetja, odprejo s.p.-je in d.o.o.-je in samo upajo, da jih pri tem ne dobijo …. Pa tudi če jih dobijo, lahko mirno isti dan odstopijo kot direktorji teh podjetij in nadaljujejo z delom v Državnem zboru, njihovi poslanski kolegi pa jim mandata ne bodo upali odvzeti.