Pozor! Dvoživke na cesti

Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo iz prezimovanja predramile tudi številne dvoživke in se v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov.

Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami na svetu. V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane, saj je njihovo izginjanje opozarja na to, da je nekaj narobe v našem življenjskem prostoru. V evropskih državah so dvoživkam namenjeni številni standardizirani ukrepi, kot je npr. obvezna ureditev varnih podhodov zanje pod prometno cestno površino. V Sloveniji je vse več urejenih odsekov cest, kjer je že poskrbljeno za varno pot dvoživkam, kljub temu je še vedno preveč črnih točk, kjer so dvoživke žrtev prometa.

V Krajinskem parku Goričko so bili prvi podhodi za dvoživke vgrajeni na regionalni cesti R 440 Cankova – Kuzma na odseku mimo Ledavskega jezera v naselju Krašči in Ropoča leta 2003. Na žalost je bilo takrat sredstev za vgraditev stalnih varovalnih ograj, ki bi usmerile dvoživke v podhode premalo, zato jim moramo v času selitve iz kopnega v vodo in nazaj, kjer bodo odlagale mrest, še vedno pomagati ljudje. Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko in sodelavci v občinah Cankova in Rogašovci, domala vsako leto pristopijo na pomoč pri postavljanju in zakopavanju varovalnih mrež, medtem ko prostovoljci ob večerih pomagajo dvoživke v vedrih prenašati z ene na drugo stran ceste. 

Vgraditev stalnih ograj je predvidena z obnovo ceste, vendar samo ob regionalni cesti v upravljanju Direkcije za ceste na Ministrstvu Republike Slovenije za infrastrukturo. V Krajinskem parku Goričko je vse manj mlak in spričo sprememb podnebja v smeri suše je dragocen vsak ohranjen moker ali z vodo prepojen življenjski prostor za živali in rastline, ki živijo v njem.

Plavček. FOTO: K. Malačič

Mokrišča so življenjski prostori, ki pomembno sodelujejo pri kroženju vode, vplivajo na podnebje, prečiščujejo vodo, ki jo pijemo in opravljajo še mnogo drugih nalog. Dvoživke so samo ena skupina iz vrst živali, katerih obstoj in preživetje je odvisno od prisotnosti stoječe vode, ki je zibelka novih osebkov. Po tem ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z, vsem vrtičkarjem nadležnimi, tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki in selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let. Seveda je zanje največja nevarnost prečkanje ceste, kjer so številne žrtev prometa.

Najbolj črna točka z največ povozi so odseki cest vzdolž Ledavskega jezera. Črne točke so tudi ob drugih večjih ali manjših vodah, kot so odseki cest v Kančevcih, ob Bukovniškem jezeru in ob Hodoškem jezeru. Dvoživkam pomagamo tako, da jih pred prečkanjem ceste zaustavimo z varovalnimi mrežami, jih poberemo v vedra in varno prenesemo na drugo stran ceste. Dvoživke s selitvijo pričnejo ob prvem toplem pomladnem dežju, po tem ko zaide sonce. Največ jih do vode hodi do polnoči.

Vsak lahko pomaga pri ohranjanju življenj dvoživk na več načinov:

• v času migracij se ponoči izogibamo vožnji po cestah v bližini mlak in jezer, kjer dvoživke množično prečkajo ceste oz. prilagodimo hitrost vožnje,
• pridružimo se prostovoljnim akcijam pri prenašanju dvoživk preko ceste,
• na svojem vrtu ali posestvu poskrbimo za ohranitev obstoječih mlak.