Pomurje po 13 letih dobilo nov predlog načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči

Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči v Pomurju je nadgradnja Regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, verzija, ki ga je Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota pripravila leta 2011. Pomurje tako po trinajstih letih dobiva nov predlog načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči. Omenjen predlog načrta si je moč ogledati na sedežu Izpostave URSZR Murska Sobota, do 9. februarja 2024.

Regijski načrt je izdelan na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ter drugimi predpisi. Vse pomurske občine sicer izdelajo svoj (delni) načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči. Načrt je razdeljen na tri sklope: jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), jedrska nesreča v tujini z vplivi na Slovenijo ter radiološka nesreča v Sloveniji.

Cilj regijskega načrta je priprava na ukrepanje in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter zmanjšati posledice teh nesreč, predvsem deterministične in stohastične učinke ionizirajočega sevanja. Načrt sicer ne zajema pripravljenosti na teroristične napade z uporabo radiološkega orožja, ker to ureja posebni Regijski načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi. Načrt prav tako ne ureja pripravljenosti ob drugih jedrskih in radioloških dogodkih.

Jedrska nesreča v NEK

Nesreča vključuje poškodbo goriva v reaktorju ali v bazenu z izrabljenim jedrskim gorivom. Sproščeni radioaktivni material se oblikuje v oblak, ki lahko v bližini elektrarne povzroči resne posledice, če zaščitni ukrepi niso pravočasno in ustrezno izvedeni.  Ob jedrski nesreči v NEK, ki je od Pomurske regije oddaljen v polmeru večjem od 80 km, bi lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakovali kontaminacijo na celem območju Pomurja. Do izrazitejšega onesnaženja lahko pride le v krajih, kjer bi med prehodom radioaktivnega oblaka čez naše območje deževalo. 

Vse pomurske občine so uvrščene v 2 razred ogroženosti, kar pomeni, da je tveganje za jedrsko nesrečo v NEK majhno, vendar kljub temu vse pomurske občine izdelajo dele načrtov zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v NEK. Delni načrti vseh pomurskih občin morajo biti usklajeni z regijskim načrtom.Za primer jedrske nesreče v NEK se za vse prebivalce Pomurja tablete kalijevega jodida hranijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota in Psihiatrični bolnišnici Ormož. Ukrep bi se izvajal le v primerih, ko bi meritve v okolju pokazale, da ga je potrebno izvesti.

Jedrska nesreča v tujini

Ob jedrski nesreči v tujini bi se sprostile radioaktivne snovi v plinskem stanju in mikronski delci v trdem stanju, ki bi se usedali kot depozit. Plini bi se pomešali v atmosfero do razpada v neradioaktivne snovi. Slovenijo bi lahko prizadele nesreče v jedrskih elektrarnah v oddaljenosti vse do 1000 kilometrov in tudi na večji oddaljenosti (npr. Ukrajina). Resne nesreče v objektih na tej oddaljenosti v Sloveniji ne bi povzročile smrtnih žrtev, prav tako ne bi bila potrebna evakuacija, vendar pa bi lahko prišlo do preseganja dozne omejitve za prebivalce v prvih mesecih po nesreči.

Nam najbližja država, ki ima nuklearne jedrske elektrarne je Madžarska. Tam imajo štiri takšne elektrarne. Vse pomurske občine sicer morajo izdelati delni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v tujini. Po prejemu preverjene informacije o jedrski nesreči v tujini se po ugotovitvi, da ima nesreča lahko vpliv oziroma posledice za Pomursko regijo (širjenje radioaktivnega oblaka), vzpostavi izredni monitoring radioaktivnosti (URSJV, URSVS, UVHVVR) in se začne uporabljati ta načrt. Na podlagi modelov širjenja oblaka in v poznejši fazi rezultatov meritev radioaktivnosti (monitoringa) potekajo zaščitni ukrepi za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreče. Načrt se preneha izvajati, ko se ne pričakujejo več izpusti in je stopnja radioaktivnosti pod referenčnimi vrednostmi.

Radiološka nesreča

Načrt je v tem primeru pripravljen za radiološko nesrečo ob nekontrolirani vrnitvi satelita z radioaktivnimi snovmi. Na satelitu sta lahko dva vira: Vir visoke alfa aktivnosti (izotopi plutonija) ali reaktorski vir. V prvem primeru gre za možno kontaminacijo z zelo toksičnim sevalcem alfa. V drugem primeru pomeni padec satelita kontaminacijo s fisijskimi produkti, vendar se ta kontaminacija razlikuje od tiste, ki je posledica jedrske eksplozije. Radioaktivnost je vezana predvsem na delce z visokimi specifičnimi aktivnostmi in ne vsebuje jodovih in cezijevih izotopov. Ljudi ogroža predvsem inhalacija radioaktivnih delcev, ki v posamezniku lahko povzročijo visoke doze, in ne zunanje sevanje.

Vse pomurske občine izdelajo delni načrt zaščite in reševanja ob radiološki nesreči, kjer se predvidene naloge in postopki podrobno razdelajo. Po prejemu informacije o vrnitvi oziroma padcu satelita (tudi) na območje Slovenije se vzpostavi izredni monitoring radioaktivnosti. Preventivno se zaščitni ukrepi (zaklanjanje, radiološka zaščita) izvajajo na vseh območjih, kjer je verjetno, da so deli satelita. Po vzpostavitvi izrednega monitoringa radioaktivnosti se zaščitni ukrepi odrejajo na podlagi meritev in priporočil strokovnih služb. Na nekaterih območjih bi bila lahko nujna tudi evakuacija, vendar ne bi bila obsežna.