Pomurci smo bolj bolni kot prebivalci ostalih delov Slovenije
Pomurci smo bolj bolni kot prebivalci ostalih delov Slovenije. V teh krajih je višja tudi umrljivost, zaradi slabih socialnih razmer pa se pojavlja veno več duševnih stisk. Še posebej skrb vzbujajoče je, da je ponekod na Goričkem pretežkih več kot polovica otrok. To so pokazale zdravstvene izkaznice, ki so jih nedavno dobile slovenske občine.
Nedavne raziskave območne enote Inštituta za javno zdravje so pokazale, da se zdravstveno stanje Pomurcev izboljšuje in da se odrasli več gibljejo ter bolj pazijo na prehrano kot pred leti. A kljub temu, je zdravstveno stanje v glavi kokoši slabše, kot zdravstveno stanje ostalih prebivalcev Slovenije. Mnogi se prav v našem koncu Slovenije skorajda ne udeležujejo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje bolezni, kar ima vsekakor svoj doprinos k takšnemu rezultatu.
Pomurci imamo tako višjo umrljivost, ne glede na vzrok, višja je tudi stopnja standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, prav tako pa je v Pomurju višja stopnja pojavnosti rakavih obolenj. Vse te bolezni so seveda povezane z nezdravim življenjskim slogom. Bolezni razvitega sveta so se tako precej močno usidrale tudi na podeželju. Pomurci iz slovenskega povprečja izstopamo po sladkorni bolezni ter obolenjih srca in ožilja.
Življenjski slog se je v minulih tridesetih letih precej spremenil. Klasičnih kmetij več ni, pridelke pa je lažje kupiti v trgovini. Ta hrana je seveda visokokalorična in manj kakovostna, kot če jo pridelamo doma. Pod nezdrav način življenja med drugim spada tudi hiter tempo življenja, v katerem si marsikdo želi poenostaviti dan, žačenši v kuhinji, hitro pripravljena mastna hrana in predvsem sladke pijače pa botrujejo tudi visokemu številu prekomerno prehranjenih otrok. Teh je v Pomurju med 30 in kar 50 odstotki. Slovensko povprečje je slabih 24 odstotkov.
Zdravnike pri nas skrbi predvsem upad starostne meje za pojav srčno-žilnih bolezni in diabetesa, za čemer so v preteklosti zbolevali le odrasli in starejši. Premikanje mej nižje pa bo svoj davek terjalo čez 10 do 15 let, ko bo sledila eksplozija srčno-žilnih bolezni in diabetesa pri mladih odraslih. Tudi športni učitelji povedo, da je v splošnem kondicija osnovnošolcev slabša kot v preteklosti, največji problem pa je vzdržljivost rok in ramenskega obroča, pravijo. Svojevrstna težava so med drugim tudi zdravniška opravičila za športno vzgojo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer tako visokega deleža prekomerno prehranjenih otrok v regiji niso pričakovali, pravijo, da boo še letos opravili podrobnejše raziskave, nato pa se bodo skupaj s starši in šolami lotili dela na terenu. Seveda bi bila dobrodošla tudi pomoč lokalnih skupnosti, a kaj, ko bi izmed 27 pomurskih občin stežka na prste ene roke prešteli tiste, ki so se odzvale na omenjene raziskave zdravja v občinah.
