Petišovski plin: Britanci lahko Slovenijo postavijo na arbitražno sodišče na podlagi listine, podpisane leta 1994
Kot smo na naši spletni strani že poročali, je britanski Ascent Resources tožbo proti Sloveniji napovedoval od leta 2020, potem ko je Arso za črpanje plina s stimulacijo vrtin v Petišovcih zahteval presojo vplivov na okolje. Ascent Resources lahko našo državo na arbitražno sodišče postavi na podlagi listine, podpisane leta 1994. Gre za pogodbo o energetski listini, znano tudi pod kratico ECT. Vprašanje, ki se poraja je, zakaj Britanci niso izvedli presoje vplivov na okolje?
V ponedeljek je britanska družba Acent Resources, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte in zemeljskega plina, sprožila arbitražni spor proti Sloveniji, kar je dejansko pričakoval marsikdo. Odškodnina, ki jo Ascent zahteva od Slovenije znaša kar pol milijarde evrov, kar je seveda bistveno več od zneska, ki je še letošnjega marca znašal “le” 120 milijonov evrov. Predpostavljati je mogoče, da je zvišan znesek posledica trenutnih podražitev plina, torej so v odškodnino vključeni dobički, ki bi jih podjetje lahko imelo. Med tem je Državni zbor aprila s široko podporo popolnoma prepovedal proces hidravličnega lomljenja za pridobivanje zemeljskega plina v Sloveniji. Zanimivo je, da je hidravlično lomljenje v Veliki Britaniji že dlje časa prepovedano.
Britanci so arbitražni spor, kot že rečeno, sprožili zaradi Pogodbe o energetski listini. Omenjena pogodba je bila podpisana leta 1994, poleg Slovenije pa jo je podpisalo še 52 držav. V omenjeni pogodbi je med drugim navedeno tudi, da zasebno podjetje lahko toži državo podpisnico. Namen pogodbe je takrat bil zaščita podjetij zahodnih držav, ki so začenjala “tvegane” energetske naložbe v novonastalih državah nekdanjega vzhodnega bloka. Žal pa je potrebno poudariti, da so številne določbe v pogodbi že zastarele. Pa bi se znesek lahko znova spremenil in sicer navzgor? Lahko. Ascent, ki naj bi po lastnih navedbah v plinarno v Petišovcih vložil okoli 50 milijonov evrov, danes terja pol milijarde evrov.
Pa bo pogodba doživela svojo prenovo? Bo. Pogajanja so trajala dve leti in se zaključila pred dobrima dvema mesecema. Pogodba o energetski listini trenutno ni usklajena s Pariškim sporazumom in evropskimi okoljskimi cilji, slednja pa ne spoštuje pravico vlad držav članic do sistemskih in zakonodajnih sprememb, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. V prenovljeni različici nove naložbe, ki so vezane na fosilna goriva, ne bodo več zaščitene, obstoječim naložbam v fosilna goriva pa bi se zaščita iztekla v 10 letih. In kaj če država danes odstopi od omenjene pogodbe? Slednja vsebuje klavzulo, da je državo za naložbe, ki so jih družbe izvedle pred odstopom od ECT-ja, mogoče tožiti še dvajset let pozneje.
Slovenija je sicer napovedala, da če soglasja znotraj EU, kako naprej z omenjeno listino ne bo, bo Slovenija zagotovo sprožila postopke za izstop.
