Od ustanovitve vrtca na Pušči minilo 60 let
Današnja enota Romano Vrtca Murska Sobota je več kot samo vrtec: je kraj spoznavanja in drugačnega videnja, sodelovanja in priložnosti ter neskončnega otroškega veselja in radovednosti. V 60 letih je naselju Pušča pustil pomemben pečat. Vrtec danes z naseljem živi v sožitju, enoto Romano pa obiskujejo tudi neromski otroci različnih narodnosti. Enota je postala multikulturno stičišče in pomagala doseči izjemen napredek v Vrtcu Murska Sobota in v lokalni skupnosti. Zveza Romov Slovenije je ob tej priložnosti izročila plaketo prvi tamkajšnji vzgojiteljici, Veri Flisar.
Prisrčne slovesnosti ob 60-letnici delovanja vrtca na Pušči so se med drugimi udeležili direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti mag. Stanko Baluh, podžupanja Mestne občine Murska Sobota Bernardka Ružič, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc in predstavnik romske skupnosti v Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota Darko Rudaš.
Podžupanja je izpostavila, da je Mestna občina Murska Sobota s svojim pristopom do romskih vprašanj ena od najboljših primerov v Sloveniji. Povedala je, da so za to zaslužni vodilni na občini pred več kot šestimi desetletji, ki so se zavedali, kako pomembna sta zgodnja socializacija in učenje pri Romih. Zahvala in pohvala gre prav tako vsem vzgojiteljicam in vzgojiteljem, ki so skozi ves ta čas prispevali k sobivanju dveh kultur, k sprejemanju drugačnosti, strpnosti in spoštovanju. Ob tej priložnosti je podžupanja ravnatelju Vrtca Murska Sobota Borutu Anželju izročila priznanje Mestne občine Murska Sobota.
O vrtcu
Začetki vrtca na Pušči segajo v leto 1956, ko je skupina prosvetnih delavcev na območju Murske Sobote šele dogovarjala in snula načrte o izgradnji vrtca, ki bo otrokom Romov iz naselja Pušča nudil organizirano predšolsko vzgojo. Tako se je pričela gradnja vrtca, kateri je svoja vrata odprl leta 1962. Na mestu sedanjega vrtca je pred 60 leti stala stara lesena koliba, od katere se skozi poraščeno travo ni videlo skromno domovanje, so spomini romskega svetnika Mestne občine Murska Sobota Darka Rudaša, ki je sam obiskoval takratni vrtec. Kljub temu, da je petdeset let dolga doba je poudaril, da je bila odločitev o ustanovitvi vrtca pravilna, saj sta se tako vrtec, kot romsko naselje Pušča, ki je postala v Sloveniji prva samostojna krajevna skupnost, skupaj razvijali in rasli.
Ob začetku delovanja vrtca na Pušči, leta 1962, je vrtec obiskovalo 21 predšolskih otrok in naselja Pušča. Krajevna skupnost Pušča je nekoč bila le romski zaselek. Pred dvsjeteimi leti se je po posvetovanju krajanov in takratnega župana občine Murska Sobota, Antona Štihca njen status spremenil, saj je postala prva romska Krajevna skupnost v Sloveniji in je še danes edina na območju Slovenije in v Evropi.
