Ob Muri načrtujejo obsežno obnovo habitatov: Širitev struge, obnovo mrtvic in 20 novih mlak
Direkcija Republike Slovenije za vode išče projektanta, ki bo pripravil dokumentacijo za izvedbo vrste naravovarstvenih in vodnogospodarskih ukrepov ob Muri in Dravi. Na območju Mure je predvidenih devet posegov, s katerimi želijo ponovno vzpostaviti bolj naravno dinamiko reke, obnoviti mrtvice in stranske rokave ter ustvariti nove vodne habitate. Med načrtovanimi posegi so tudi območja pri Moti, Gornji Bistrici, Dolnji Bistrici in na območju Šafarskega.
Direkcija RS za vode je pred dnevi pripravila projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije v okviru projekta “Obnova rečnih in obrečnih habitatov Mure in Drave,” ki se izvaja pod akronimom Natura Mura – Drava. Celoten projekt je vreden 12,23 milijona evrov in naj bi trajal do 30. septembra 2029. Pri njem poleg Direkcije za vode sodelujejo Zavod RS za varstvo narave, Slovenski državni gozdovi, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Občina Lendava.
Projektna naloga predvideva dva sklopa. Prvi obsega devet ukrepov na reki Muri, drugi pa štiri ukrepe na Dravi. Za vseh 13 objektov mora izbrani projektant pripraviti projektno dokumentacijo, pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja ter izdelati dokumentacijo, na podlagi katere bo mogoče kasneje izvesti gradnjo.
Na Muri devet konkretnih posegov
Na območju Mure je predvidenih devet ukrepov: Obnova mrtvice Gosposka Mirica, obnova mrtvice Budina, vzpostavitev 20 novih mlak, obnova rokava Sladki Vrh, obnova rokava Dolnja Bistrica ter razširitev struge na odsekih Črnci, Segovci, Hrastje–Mota II in Dolnja Bistrica I.
Osnovni namen je omogočiti, da se na izbranih območjih ponovno vzpostavijo naravni hidromorfološki procesi Mure. To pomeni predvsem več možnosti za bočno premikanje struge, nastajanje prodišč, blatnih polojev, zatokov, tolmunov in plitvin ter drugih habitatnih struktur, ki so bile zaradi regulacij in utrjevanja brežin v preteklosti omejene.
Gosposka Mirica: Izsušeno mrtvico bodo ponovno napolnili z vodo
Na območju Gornje Bistrice je predvidena obnova mrtvice Gosposka Mirica. Obstoječe, zaraščajoče in izsušeno območje naj bi izkopali in poglobili ter s tem ponovno vzpostavili vodni habitat.
Predviden je izkop območja približno 200 metrov dolžine in 30 metrov širine, z globino do približno enega metra. Brežine naj bi bile oblikovane z naklonom med 30 in 45 stopinjami, cilj pa je zagotoviti, da bo območje stalno omočeno. Iz mrtvice naj bi odstranili najmanj 6.400 kubičnih metrov sedimenta. Predvidena je tudi ureditev oziroma ohranitev izpusta vode severno od mrtvice.
Poseg je predviden na parceli v katastrski občini Gornja Bistrica.
Budina pri Moti: Približno 280 metrov dolga obnovljena mrtvica
Podoben poseg je predviden pri mrtvici Budina v Moti. Tudi tam je načrtovana odstranitev zarasti in poglobitev že obstoječe, vendar izsušene mrtvice.
Predviden je izkop približno 280 metrov dolgega in 20 metrov širokega območja, prav tako do globine, ki bo omogočila stalno omočitev. Pri tem naj bi ohranili nekaj večjih vrb. Dostopna pot bo vzpostavljena oziroma urejena v najmanjšem potrebnem obsegu, po koncu del pa bo treba poškodovane površine sanirati in območje zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Za material iz mrtvic Gosposka Mirica in Budina so bile že opravljene analize. Projektna naloga določa, da tega materiala ni dovoljeno uporabiti za rekultivacijo tal ali nasipavanje kmetijskih zemljišč, temveč ga bo treba ustrezno odložiti oziroma z njim ravnati kot z gradbenim odpadkom.
Ob Muri naj bi nastalo 20 novih mlak
Eden bolj zanimivih delov projekta je vzpostavitev 20 novih vodnih površin oziroma mlak. Te naj bi bile namenjene predvsem izboljšanju habitatov ogroženih dvoživk, med drugim velikega in panonskega pupka ter hribskega in nižinskega urha.
Mlake bodo razmeroma plitve, z vsaj eno globljo kotanjo, v kateri se bo voda lahko zadrževala tudi v sušnem delu leta. Predvidene so položne brežine, ki bodo dvoživkam omogočale lažji dostop do vode in izhod iz nje. Mlake naj bi bile oblikovane kot podolgovate, okrogle ali ledvičaste vodne površine.
Pri vsaki mlaki je predvidena odstranitev vegetacije le v nujnem obsegu, odstranitev zgornje plasti zemljine in izkop kotanje. Povprečna količina izkopa je ocenjena na približno 170 kubičnih metrov na mlako. Izkopani material naj bi se po možnosti razgrnil v neposredni okolici oziroma uporabil za ureditev novih zatočišč v bližini vodnega habitata.
Med predvidenimi lokacijami so tudi Mota, Dolnja Bistrica, Razkrižje in druga območja ob Muri. Projektna naloga pri tem dopušča določeno prilagodljivost, saj konkretne lokacije niso vse dokončno določene in bodo odvisne tudi od razmer na terenu, razpoložljivosti zemljišč in pridobljenih soglasij. Skupni cilj pa ostaja izvedba 20 mlak na Muri.
Sladki Vrh: Ponovno vzpostavljanje stranskega rokava
Na območju Sladkega Vrha je predvidena obnova stranskega rokava Mure. Poseg vključuje odstranitev ostankov nekdanjega dovodnega kanala porušene in opuščene male hidroelektrarne Sladki Vrh.
Odstranjene naj bi bile nekdanje betonske in druge grajene strukture, vključno z dotrajanimi kovinskimi zagatnicami in betonsko pregrado. Predviden je tudi izkop vtoka in iztoka rokava ter odstranitev sedimenta na približno 240 metrov dolgem odseku, širokem med 10 in 12 metri ter globokem okoli pol metra. Sediment naj bi se v tem primeru premetalo v strugo Mure.
Nato naj bi bil vzpostavljen sonaraven stranski rokav, uredila pa bi se tudi dostopna pot, pri čemer je predvidena celo ojačitev mostu čez potok Selnica. Po koncu del naj bi se dostopne površine sanirale in vrnile v prvotno stanje.
Dolnja Bistrica: Nov vtok v rokav
Tudi rokav Dolnja Bistrica naj bi dobil bolj neposredno povezavo z Muro. Projektna naloga predvideva izkop in oblikovanje novega vtočnega odseka v dolžini približno 200 metrov.
Za izvedbo bo treba odstraniti približno 40 metrov obstoječega obrežnega zavarovanja in posekati nekaj dreves. Novi vtočni odsek naj bi imel približno pet metrov široko dno, njegova globina pa naj bi bila določena približno 20 centimetrov pod nivojem srednje nizke vode Mure. Tako naj bi voda lahko v rokav dotekala tudi v bolj sušnih obdobjih.
Vtok naj bi bil oblikovan čim bolj naravno, z blagim radijem in ustreznim kotom dotoka, da bi se voda iz glavne struge v rokav usmerjala brez dodatnih tehničnih posegov. Namen obnove obeh rokavov je predvsem zagotoviti daljšo prisotnost vode in s tem večjo namočenost ter napajanje okoliških gozdov.
Mura naj bi se na štirih odsekih lahko ponovno širila
Največji prostorski posegi so predvideni na štirih odsekih Mure: Črnci, Segovci, Hrastje–Mota II in Dolnja Bistrica I.
Na teh območjih ne gre za klasično utrjevanje brežin, temveč za nasproten pristop. Obstoječa obrežna zavarovanja naj bi se odstranila in prestavila bolj v zaledje, s čimer bi Muri omogočili, da se na določenem območju ponovno naravno širi in oblikuje svojo strugo.
Črnci
Na odseku Črnci je predvidena aktivna širitev struge v dolžini približno 580 metrov in na območju najmanj 4,16 hektarja.
Obstoječe obrežno zavarovanje naj bi odstranili in ga prestavili približno 15 do 110 metrov v zaledje. Novo pasivno obrežno zavarovanje naj bi bilo dolgo približno 640 metrov. Na območju med sedanjo in novo linijo zavarovanja bi bili nato dopuščeni naravni procesi reke.
Segovci
Še večji poseg je predviden pri Segovcih. Aktivna širitev struge naj bi potekala v dolžini približno 1.000 metrov in na površini najmanj 12,12 hektarja.
Obstoječe obrežno zavarovanje naj bi se umaknilo za približno 20 do 135 metrov, novo pasivno zavarovanje pa naj bi bilo dolgo približno 1.120 metrov. Zaradi širitve bi bilo treba prestaviti tudi gozdno cesto oziroma Graničarsko pot Konjišče–Hercegovščak, ki danes poteka vzdolž Mure.
Na enem od delov širitve je predvidena tudi kamnita struktura z usmerjevalno funkcijo, s katero želijo spodbuditi bočno erozijo desne brežine.
Hrastje–Mota II
Na območju Hrastje–Mota II je predvidena širitev struge v dolžini približno 620 metrov in na območju najmanj 3,82 hektarja.
Tudi tu bi odstranili obstoječe obrežno zavarovanje in ga prestavili v zaledje, novo pasivno zavarovanje pa bi bilo dolgo približno 600 metrov. Zaradi posega je predvidena tudi odstranitev obstoječe gozdne ceste Hrastje–Mota–brod ter vzpostavitev nadomestne gozdne ceste na južni strani, široke približno tri metre in dolge okoli 600 metrov.
Dolnja Bistrica I
Na odseku Dolnja Bistrica I je predvidena širitev struge v dolžini približno 570 metrov in na površini najmanj 4,34 hektarja.
Obstoječe obrežno zavarovanje naj bi odstranili in ga prestavili od približno 20 do 100 metrov v zaledje. Novo pasivno zavarovanje naj bi bilo dolgo približno 660 metrov.
Zanimivo je, da projektna naloga na tem območju po zaključku del ne predvideva trajne vzdrževalne poti vzdolž Mure, saj naj bi se s tem ohranil mir na območju. Tudi tukaj naj bi se do nove linije obrežnega zavarovanja dopustilo naravne hidro-morfološke procese reke.
Kaj to pomeni za podobo Mure?
Če se bodo načrtovani ukrepi izvedli v predvidenem obsegu, bo na izbranih odsekih Mura dobila precej več prostora za naravno spreminjanje svoje struge. Skupna dolžina štirih načrtovanih območij aktivne širitve struge znaša približno 2,77 kilometra, njihova skupna minimalna površina pa približno 24,4 hektarja.
Ključna sprememba bo v tem, da se bodo na teh območjih odstranile oziroma umaknile nekatere obstoječe utrditve neposredno ob reki, nato pa bo Mura dobila možnost, da sama oblikuje nove brežine, plitvine, prodišča, zatoke in druge življenjske prostore. Projektna dokumentacija mora pri tem zagotoviti, da zaradi ukrepov ne pride do poslabšanja poplavne ogroženosti zunaj območij posega.
Posegi bodo zahtevali tudi ureditev začasnih dostopnih poti, ponekod odstranitev lesne zarasti ter prestavitve gozdnih cest. Projektna naloga pa izrecno določa, da se morajo začasne poti po koncu del sanirati in povrniti v prvotno stanje, pri čemer je predvidena tudi zasaditev avtohtonih dreves in grmovnic.
Za zdaj še ne gre za začetek gradnje
Pomembno je, da je trenutni postopek še v fazi izbire projektanta. Predmet javnega naročila je izdelava projektne dokumentacije, pridobitev projektnih pogojev, mnenj, soglasij in dovoljenj ter priprava izvedbenih načrtov, na podlagi katerih bo mogoče izbrati izvajalce gradbenih del.
Projektna naloga predvideva, da bo projektant za posamezne ukrepe najprej pripravil idejne zasnove, nato pridobil potrebna soglasja in dovoljenja ter izdelal izvedbene načrte in popise del s projektantskimi predračuni. Za vseh 13 objektov se postopki vodijo ločeno.
Projekt “Natura Mura – Drava” tako predstavlja enega večjih načrtovanih posegov v smeri obnove naravne dinamike obeh velikih pomurskih rek. Na Muri je v ospredju predvsem vračanje prostora reki, obnova izsušenih mrtvic in rokavov ter ustvarjanje novih vodnih površin, ki naj bi izboljšale življenjske pogoje številnih zavarovanih vrst in habitatov.
