Narodnostni poslanec dr. László Göncz s poslanskim vprašanjem o poplavni varnosti v Pomurju

Narodnostni poslanec dr. László Göncz je minuli petek dr. Milanu Brglezu, predsedniku Državnega zbora posredoval pisno poslansko vprašanje v zvezi s poplavno varnostjo in vzdrževanjem vodotokov, strug in jarkov ter izgradnjo in vzdrževanjem vodne infrastrukture s poudarkom na Pomurju, ki ga je naslovil na ministrico za okolje in prostor, Ireno Majcen.

Pisno poslansko vprašanje objavljamo v celoti:

“Obilne padavine, ki smo jih bili deležni te dni, so na območju Pomurja ponovno povzročile številne nevšečnosti in precejšnjo materialno škodo. O tem ste se lahko prepričali tudi sami, ko ste pred nekaj dnevi obiskali najbolj prizadeta naselja. Voda je poplavljala hiše in poslovne prostore, poplavljenih je bilo tudi več cest. Izrednih vremenskih okoliščin ni mogoče do potankosti predvideti, nanje se ne da niti v celoti pripraviti, kljub temu pa se ob tovrstnih naravnih nesrečah vedno postavljajo vprašanja v zvezi z vzdrževanjem vodotokov, strug, jarkov ter izgradnje in vzdrževanja vodne infrastrukture. Vse to ste v okviru komentiranja omenjenih dogodkov omenjali tudi sami.

Žal je res, kar upravičeno ugotavljajo tako neposredno prizadeti kot tudi mediji in večina strokovne javnosti, da vodotoki še vedno niso dobro vzdrževani, pri tem pa pristojne institucije (vsaj do določene mere) neučinkovito delujejo. Predstavniki slednjih sicer opozarjajo, da še vedno primanjkuje finančnih sredstev za dosledno izvajanje njihove dejavnosti, zato je – glede na potencirajoče se vremenske nevšečnosti – pomembno, da se za reševanje tega problema vsi skupaj maksimalno angažiramo. Upravljanje voda v Sloveniji se izvaja po načrtu upravljanja voda in načrtu zmanjšanja poplavne ogroženosti, ki sta izvedbena predpisa. V zvezi s tem pa bi bila potrebna tudi dolgoročna strategija, ki jo ministrstvo za okolje in prostor obljublja že nekaj časa, vendar je še vedno ni. Škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo poplave, je v določenem obsegu posledica slabe poplavne varnosti, za koordinacijo tega pa je odgovorna država, zato bi se morale bolj zavezujoče in transparentno urejati koncesijske pogodbe na tem področju. Vzdrževanje vodotokov je osnovni pogoj za zagotavljanje poplavne varnosti. Redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, je v pristojnosti Agencije Republike Slovenije za okolje. Samo urejanje strug, kamor spada čiščenje obrežne zarasti in odstranjevanje naplavin in proda doprinese k hitrejšemu odtoku voda, zagotavlja potrebno pretočnost ter preprečuje razlivanje meteornih vod na sosednje parcele, njive, infrastrukturo. V preteklih dneh ta sistem marsikje v Prekmurju žal ni »deloval«.

Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da finančne težave pri poplavni varnosti nastajajo predvsem zaradi neustrezne porabe obstoječih sredstev. Za ukrepe poplavne varnosti je ustanovljen vodni sklad, ki bi naj zadoščal za oskrbo vodotokov. V kolikor je temu tako, bi država oz. pristojno ministrstvo moralo biti bolj pozorno ne le na izvajanje poplavne direktive, temveč tudi na izvajanje vodne direktive. Zato vas gospa ministrica sprašujem, ali se strinjate z omenjenim mnenjem oz. kako vidite možnost zagotavljanja ustreznejšega stanja na tem področju?

Nobenega dvoma ni, da bo država morala dosledno zagotavljati redno vzdrževanje obstoječe vodne infrastrukture, predvsem pa mora biti to delo intenzivirano na območjih, kjer je poplavna nevarnost stalno prisotna. Pri tem v celoti podpiram vaše načrte, da se tam kjer so potrebni, v najkrajšem času zgradijo tudi vodni zbiralniki.

Kljub temu, da ste sami seznanjeni s konkretnim stanjem ponavljam, da je deroča ali visoka voda v preteklih dneh ogrozila območje v vseh petih narodnostno mešanih in tudi v nekaterih drugih občinah v Prekmurju. Najbolj kritično je bilo v Motvarjevcih, Prosenjakovcih, Dobrovniku, Domanjševcih, občini Hodoš in ponekod tudi v lendavski občini. Najhujše je bilo na območjih, kjer je voda zastajala v strugah, v melioracijskih jarkih, kar je ob ogromnih količinah dežja dodatno oteževalo odvodnjavanje in nemoten pretok meteornih voda. Kljub našim stalnim opozorilom so struge, vodotoki in melioracijski jarki žal ponekod še vedno polni mulja, zato pretočnosti vode ni oz. je zelo otežena.

Ob zadnjih težavah so prizadeti marsikje ponovno opozorili, da se na območju Pomurja melioracijski sistemi ne vzdržujejo dosledno. Menijo, da bi bilo potrebno temu posvetiti večjo pozornost, kajti v zadnjem obdobju se je količina padavin povečala, izgradnja avtoceste je marsikje pretrgala naravne tokove pretakanja vode in »poškodovala« melioracijske sisteme, ki so bili po izgradnji sicer nujno potrebne infrastrukture nepopolno sanirani. Glede na spremenjene vremenske razmere bi morala država nemudoma pristopiti k zagotavljanju učinkovitih preventivnih ukrepov proti poplavam. Med takojšnje ukrepe, kjer je možen napredek tudi brez večji finančnih vložkov, sodijo čiščenje strug, gradnja manjših nasipov in preusmeritev vodotokov, kjer je to mogoče. Večji zalogaj bo priprava dolgoročnih sistemskih ukrepov, kar pa ni mogoče več odlašati.

Na osnovi informacij, ki izvirajo iz lokalnih skupnosti, bi bilo na narodnostno mešanem območju Prekmurja nujno v najkrajšem možnem času urediti ter sanirati naslednje vodotoke:

• Kobiljski potok (relacija Dolga vas – Lendava; obe strugi)
• Borosznak (Dolga vas)
• Kopica (med Gaberjem in Petišovci)
• Črnec (Gaberje, G. in D. Lakoš)
• i. ozko grlo Mure pri Gaberju
• Mura, ozko grlo ter Ledava (Pince Marof, Benica)
• Velika Krka (Hodoš)
• most na Veliki Krki na regionalni cesti R3 (Hodoš – Domanjševci)
• Krka (Domanjševci)
• Ratkovski potok v celoti (Panovci – Kančevci, Ratkovci, Berkovci in Prosenjakovci, Motvarjevci) – posebej kritično območje je na območju Prosenjakovcev in Motvarjevcev

Na koncu vas ponovno sprašujem, ali se strinjate z mnenjem, da sredstva za čiščenje in urejanje vodotokov niso v celoti namensko ter učinkovito izkoriščena? Kako vidite možnost zagotavljanja ustreznega stanja na tem področju? Ali so pristojne strokovne službe celovito seznanjene z omenjeno problematiko v Prekmurju (pri tem ne mislim na strokovnjake iz Pomurja)? Zanima me tudi, kako bi lahko v najkrajšem možnem času izboljšali sistem, da bi uravnotežili vzdrževanje vodotokov, melioriranih in poplavam izpostavljenih območij na najbolj ogroženih območjih Pomurja?”