Največ izselitev v državi beležijo v občini Kobilje, največ priselitev v občini Hodoš

V 2015 se je v Slovenijo priselilo 2.800 državljanov Slovenije in 12.700 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 8.700 slovenskih in blizu 6.300 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2015 v nasprotju z letom prej pozitiven. V letu 2015 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 166 državljanov Slovenije

Selitveni prirast pozitiven
V letu 2015 se je v Slovenijo priselilo 15.420 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 14.913. V primerjavi z letom 2014 je bilo število priselitev višje za 11 %, število odselitev pa za 4 %. Selitveni prirast je bil tokrat v nasprotju z letom prej pozitiven: priselilo se je 507 oseb več, kot se jih je odselilo.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2015 že šestnajsto leto zapored negativen: v letu 2015 se jih je iz države odselilo 5.899 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že sedemnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2015 se jih je v Slovenijo priselilo 6.406 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Slovenskih državljanov v Slovenijo največ iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine

Slovenski državljani so se v letu 2015 priselili v matično državo iz 89 različnih držav sveta. Za največ teh oseb sta bili državi prejšnjega prebivališča Nemčija in Avstrija (za 17. oz. 16 %), sledile pa so Hrvaška, Italija in Švica.

Tujci, državljani 112 tujih držav, so se v letu 2015 priselili v Slovenijo iz 116 različnih držav. Največ se jih je v tem letu priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (37 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Hrvaška in Makedonija.

Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino

Od slovenskih državljanov so se nekateri v letu 2015 odselili iz Slovenije v 92 različnih držav po vsem svetu. Več kot četrtina teh oseb (26 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (21 %), Švica in Hrvaška.

Od tujcev, živečih v Sloveniji, so se nekateri, in sicer državljani 89 tujih držav, odselili iz Slovenije v 87 različnih držav. Za največ teh oseb je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (20 %), sledile pa so Hrvaška (12 %), Srbija (11 %) in Nemčija (10 %).

Časovni zamik pri prijavi odselitev

Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2015 približno 9 % vseh odselitev.

Notranjih selitev za 3,7 % manj kot v 2014

V letu 2015 je bilo registriranih 108.944 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 3,7 % manj kot v letu 2014; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 97.448 (10.967 prebivalcev se je selilo več kot enkrat).

Od prebivalcev, ki so v letu 2015 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo naselja prebivališča je prijavilo približno 96.200 državljanov Slovenije in približno 12.700 tujih državljanov. Nekaj več kot polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.

V letu 2015 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,7 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2015 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak dvaindvajseti.

V letu 2015 je bilo zabeleženih tudi 46.861 sprememb prebivališča znotraj naselij (43.965 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 15.005, znotraj naselja Maribor pa 5.183 prebivalcev.

Največ izselitev v državi beleži občina Kobilje, največ priselitev občina Hodoš

Največ izselitev iz države beleži občina Kobilje, za njo pa po vrsti občine Šalovci, Odranci, Križevci, Grad, Sveti Jurij ob Ščavnici, Turnišče, Dobrovnik, Tišina, Cankova in Kuzma. Z manjšimi izselitvami pa si zapovrstjo do najmanj izselitev sledijo občine Rogašovci, Gornji Petrovci, Moravske Toplice, Radenci, Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Veržej in Središče ob Dravi. Vse ostale občine beležijo več priselitev kot izselitev, rekorderka, tudi v državnem povprečju je občina Hodoš. Takoj za njo je Velika Polana, občine Puconci, Murska Sobota, Beltinci, Črenšovci in Lendava pa so za las nad gladino pozitivnega števila.