Na tiskovni konferenci v Murski Soboti o romski problematiki, prisotni obsodili nasilje
Minuli torek je v murskosoboški knjižnici potekala novinarska konference Foruma romskih svetnikov (FRS) Slovenije na kateri so odzvali na aktualno dogajanje v jugovzhodnem delu Slovenije. Čeprav je v Pomurju položaj romske skupnosti, varnost in sobivanje bistveno boljše urejeno, se posledice dogajanja na jugovzhodu države ter razprave v parlamentu žal, kot so dejali, odražajo tudi v Pomurju.
Na tiskovni konferenci so sodelovali Darko Rudaš, predsednik FRS, Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, Danilo Kacijan, župan Občine Cankova in dr. Timi Gomboc, podžupan Mestne občine Murska Sobota. Prav župani namreč s svojim delovanjem predstavljajo vzoren primer dobrega razvoja romske skupnosti in integracije Romov v širše družbeno okolje. V Pomurju župani, romska skupnost in širša lokalna skupnost namreč delujejo z roko v roki.
Pomurje velja za vzoren primer uspešnega sobivanja, kar je rezultat dolgoletnega usklajenega delovanja lokalnih skupnosti. “Leta sodelovanja so pripeljala do visoke stopnje vključevanja, ki se bistveno razlikuje od razmer v jugovzhodni Sloveniji. Žal pa se tudi v našem okolju čuti vpliv tamkajšnjih dogodkov in razprav na državni ravni,” je opozoril Rudaš. Po njegovem prepričanju si Pomurje ne želi, da bi se negativni vzorci iz jugovzhoda preselili v regijo, temveč si prizadeva, da bi se ravno dobre izkušnje Pomurja prenesle tja.
Romi živijo v 30 slovenskih občinah, v 20 imajo tudi svojega svetnika, od 106 romskih naselij pa sta v register slovenskih naselij vpisani samo dve, je po poročanju Radia Slovenija poudaril Darko Rudaš. Vsa ostala so torej nelegalna. “Po drugi strani pa za ta nelegalna naselja občine niti nimajo razvojnih načrtov niti usmeritvenih smeri, kako in kaj naprej. Ta romska naselja se potem ne razvijajo. Znotraj se razvija neodgovorna, brezposelna, neizobražena romska skupnost, ki se potem na zunaj brani s silo.”
Po besedah soboškega podžupana Timija Gomboca v Murski Soboti že dolga leta ne beležijo posebnih izzivov v povezavi z romsko skupnostjo. Uspešno vključevanje se je po njegovem začelo že pred šestimi desetletji z ustanovitvijo prvega vrtca za romske otroke. Kot je dejal, morajo tudi pripadniki romske skupnosti, ki kršijo zakone, za svoja dejanja odgovarjati, saj zakon velja enako za vse.
Tudi župan Dobrovnika Marjan Kardinar je podal kritičen pogled na dogajanje v jugovzhodni Sloveniji. Izpostavil je pomen dialoga in strpnosti kot temeljnih vrednot, ki naj bi vodile reševanje napetosti.
Župan Cankove Danilo Kacijan pa je povedal, da se je z romsko skupnostjo prvič srečal pred skoraj petimi desetletji, ko se je priselil v Prekmurje. Ocenjuje, da Romi v štirih vaseh njihove občine sobivajo zgledno. Poudaril je tudi pozitiven primer šestih romskih občanov, zaposlenih v sklopu javnih del, ki jih opisuje kot pridne in zanesljive sodelavce.
Obenem so poudarili, da odgovornost za kriminalna dejanja ne more nositi celotna skupnost, temveč zgolj posamezniki, ki prestopajo meje zakona. Zato pozivajo k nujnemu razlikovanju med večino Romov, ki želijo živeti dostojanstveno, in manjšino, ki ruši družbeni red. Svetniki pričakujejo, da bo država do sredine septembra pripravila konkretne ukrepe za izboljšanje razmer. V nasprotnem primeru napovedujejo nadaljnje ukrepe in javne pobude, s katerimi želijo spodbuditi širšo družbo k iskanju rešitev.
