Na Goričkem zaključili projekt BEE(A)WARE, pri projektu sodeloval tudi javni zavod Galerija-Muzej Lendava
Na gradu Grad na Goričkem je potekala zaključna konferenca projekta BEE(A)WARE, v okviru katerega so partnerji iz Slovenije in Hrvaške izvajali aktivnosti za ohranjanje divjih opraševalcev in medonosne čebele. Projekt, ki se je začel marca 2024, je bil sofinanciran iz Programa Interreg VI Slovenija–Hrvaška, vanj pa je bilo vključenih pet organizacij z obeh strani meje.
Med pomembnejšimi slovenskimi partnerji projekta je sodeloval tudi javni zavod Galerija-Muzej Lendava, ki je v okviru projekta na lendavskem gradu uredil stalno razstavo o sonaravnem čebelarjenju ter praktični učni čebelnjak. S tem je lendavska ustanova pomembno prispevala k ozaveščanju javnosti o pomenu opraševalcev in trajnostnega odnosa do narave.
Projekt BEE(A)WARE je nastal z namenom izboljšanja znanja in praks na področju varovanja opraševalcev v Krajinski park Goričko in biosfernem območju Mura–Drava–Donava. Partnerji opozarjajo, da so opraševalci ključni za pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj je od njihove dejavnosti odvisnih kar 80 odstotkov vseh kmetijskih in divje rastočih rastlin. Ob tem poudarjajo, da v zadnjem desetletju tako v Sloveniji kot na Hrvaškem beležijo občuten upad števila divjih opraševalcev, predvsem čebel samotark in dnevnih metuljev.
V projektu so sodelovali še Javni zavod Krajinski park Goričko, Nacionalni inštitut za biologijo, Javna razvojna agencija REDEA iz Čakovca in ustanova Medžimurska priroda. Partnerji so izvajali številne aktivnosti, med drugim analize stanja opraševalcev, kartiranje travnikov in mejic ter pripravo strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele.
Pripravljene analize so bile skupaj z rezultati posvetovanj z različnimi ciljnimi skupinami, kot so čebelarji, naravovarstveniki, prostorski pripravljavci in kmeti, podlaga za izdelavo krovnega dokumenta v tem projektu – Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele. Za namene spremljanja okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na medonosno čebelo je bil ob čebelnjakih vzpostavljen sistem za spremljanje klimatskih parametrov na območju Medžimurja in Lendave.
Na terenu so bile izvedene tudi konkretne izboljšave življenjskega prostora opraševalcev. Med Kobiljem in Lendavo so zasadili več kot dva kilometra avtohtonih grmovnic in dreves, izdelali pa so tudi 120 gnezdilnic oziroma hotelov za čebele samotarke in druge opraševalce. Ti bodo razdeljeni med šole, vrtce, sadjarje in lastnike zemljišč.
Pomemben del projekta je bilo tudi izobraževanje javnosti. Partnerji so pripravili Malo enciklopedijo o opraševalcih na Goričkem in v Medžimurju, namenjeno šolam, čebelarjem, kmetom in širši javnosti. Po zaključku konference so si obiskovalci ogledali še učilnico na prostem o opraševalcih ter pobliže spoznali pomen divjih opraševalcev za naravno okolje in človeka.
