Na današnji dan: Po natanko 28 letih znane nove podrobnosti pogumne ustavitve tankov s strani ljudstva v Murskem Središću, namenjenih proti Lendavi

Na današnji dan, pred natanko 28 leti se je v Murskem Središću zgodilo nekaj, o čemer je govorila vsa Evropa, če ne celo večina sveta in nekaj, kar bi se lahko končalo izjemno krvavo. Tega dne so občani Murskega Središća s svojimi telesi ustavili tankovsko kolono JLA, ki je bila odločena priti v Lendavo in za tem zasesti takratni mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi in se odpraviti naprej po državi. Zagotovo pa to ne bi bila edina kolona, ki bi se po tej poti odpravila proti Sloveniji. Po 28 letih so razkrite nove podrobnosti tega organiziranega in pogumnega dejanja sosedov čez Muro, kateremu je Zagreb takrat nasprotoval.

Na današnji dan, pred 28. leti je tankovska kolona JLA iz vojašnice v Varaždinu krenila proti Sloveniji, po cesti čez obmejne kraje na sosednjem Hrvaškem, kjer bi Hrvaško zapustila v Murskem Središču in v novo državo Slovenijo vstopila na mostu čez reko Muro v Petišovcih. Nepričakovano je močna oklepna enota naletela na odpor občanov Murskega Središća, ki so s svojimi telesi oklepnim vozilom zaprli pot čez takratno ulico Josipa Broza, ki je sicer danes z novim imenom še vedno glavna povezovalna cesta čez kraje do Čakovca. Prebivalci Murskega Središća so takrat torej ustvarili živi zid, ter tako nekaj ur preprečevali da bi se tankovska kolona pomaknila proti Lendavi, slovenska stran pa je na most čez reko Muro namestila več cistern polnih z gorivom, ter pod nje položila mine, v primeru, da bi vojska JLA v Murskem Središću uspešno omenjeni živi zid tudi prebila.

Na mostu čez reko Muro so med tem potekala pogajanja, naj se vojake JLA z oklepnimi vozili spusti čez most, češ, da je to ozemlje Jugoslavije. Naša stran, pogajanja je vodi Živko Stanič, je to na mostu seveda gladko zavrnila in vrnila odgovor, da je to sedaj Republika Slovenija. Rok za sprostitev mostu je bil do 17.30 ure tega dne, a se to ni zgodilo. Cisterne so na mostu ostale, prav tako pa ljudje na cesti v Muskem Središću. Kolona tankov, vojaška policija in oklepna vozila več niso videla razloga za čakanje, saj je ljudstvo v Murskem Središću in slovenska stran ostali neomajni. JLA tako ni preostalo ničesar drugega, kot da se obrne in zapusti Mursko Središće ter posledično svoje enote v Dolgi vasi pusti oslabljene, vprašanje pa je tudi, kakšno stanje bi agresor pustil v Lendavi in v drugih krajih, kamor je nameraval prav čez takratno občino Lendava.

Pojdimo po sledeh 28 let starih podrobnosti, ki so do sedaj bile znane zelo ozkemu krogu ljudi …

Prav tega dne v dopoldanskih urah je en izmed visokih funkcionarjev takratnega regijskega odbora politične stranke HDZ, ko se ljudstvo še ni pričelo zbirati na mestu, kjer je kasneje popoldan prišlo do zaustavitve tankovske kolone, nekaterim občanom dejal, naj na omenjeni ulici ne pride do organiziranega odpora občanov in naj “budale” tankovske kolone ne skušajo ustaviti, češ, da Hrvaška še ni v spopadu z JLA in, da je iz Zagreba prišel ukaz, da se tanki in ostala vojaška vozila morajo spustiti čez Mursko Središće. Takoj po vojni so, kot smo izvedeli, čez mejo bili najdeni dokumenti, iz katerih je bilo moč razbrati, da je takratni jugoslovanski vrh le čakal na hrvaško reakcijo na slovensko osamosvojitveno vojno, kar bi bil povod za napad na takrat slabo oborožene sosede.

S takšnim navodilom iz Zagreba se ni strinjal prav nihče, tudi občinski odbor takratne stranke HDZ v Murskem Središću ne, saj je mnoge občane čez mejo skrbelo miniranje mostu in na slednjem že postavljene cisterne z gorivom. Mnogi so v Sloveniji bili zaposleni, mnogo ljudi je imelo čez mejo (in tudi obratno) svoje partnerje, sorodnike, otroke, lastnino in še bi lahko naštevali. Za večino Murskega Središća je bil most, kot povezava s Slovenijo, neprecenljivega pomena. Veliko zaslug za to, da se je vojska v Murskem Središću obrnila je imel takratni, sicer sedaj že pokojni predsednik občinskega odbora takratne HDZ, Marijan Barat.

In se je začelo …

Takratni predsednik mestnega sveta Murskega Središća, natančneje Josip Rihtarec skliče sestanek, kjer pride do odločitve, da se aktivira Civilna zaščita in izprazni vse hiše v centru mesta. Policija pod poveljstvom Zvonka Rihtarca opravlja svoje naloge, skupina občanov katere je vodil Stjepan Tarandek, pa je po dvoriščah hiš pripravila več sto “molotovk,” ki so bile pripravljene za metanje na kolono oklepnih vozil, v kolikor bi ta prebila živi zid. Okoli pol treh popoldan je tankovska kolona v Mursko Središće namenjena proti Lendavi tudi dejansko prihrumela.

Še pred pogajanji, ki so se zgodila na mostu čez reko Muro, pri katerih je glavno vlogo kot že prej omenjeno odigral Živko Stanič, so se prva pogajanja v smeri umika ljudi zgodila med vojsko in predstavniki takratnega Mestnega sveta, policije, in občinskega odbora takratne stranke HDZ. Na pogajanja so takrat krenili Marijan Barat, Zvonko Rihtarec in Rajko Tomanić. Na pogajanjih je omenjenim s strani vojske bilo rečeno, da se ljudje morajo umakniti, saj da bodo povelje tako ali tako izvršili in, da če bo potrebno, bodo most porušili kar od tam. Možnosti, da bi se vojska prebila do slovenske meje je bilo sicer v tem času vse manj, saj so občani na ulico drli iz vseh strani. Zvonko Rihtarec v tistem trenutku na sestanku predlaga, da se vojska skuša dogovoriti neposredno s pripadniki Teritorialne obrambe, za kar jim je tamkajšnja policija posodila avtomobil. Kako se je vse razpletlo, pa je že znano …

VIDEO: Pogajanja na mostu čez reko Muro (v skrajnem desnem spodnjem kotu predvajalnika vklopite zvok)