Murska Sobota: Grajska dvorana z novim poimenovanjem

Na petkovi slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Murski Soboti je bila javnost obveščena, da je bila na predlog Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in v soglasju z občinsko komisijo za kulturo, grajska dvorana poimenovana v “Dvorana Duše Škof.”

Po končanem študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, se je Duša vrnila v Mursko Soboto in zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij ter po njegovi ustanovitvi na Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

Njena največja strast je bilo gledališče, prav tako so jo zanimale tudi druge smeri umetnosti – predvsem ples, glasba in literatura. V 80. letih se je najprej ukvarjala z režijo ljubiteljskih gledaliških predstav in pri tem bila izjemno uspešna, saj je KUD Štefan Kovač M. Sobota pod njeno režijsko taktirko izstrelila v sam vrh slovenskih in celo jugoslovanskih ljubiteljskih ustvarjalcev.

A kmalu je njeno delo preseglo ljubiteljsko raven in tako je nekaj predstav oziroma prireditev režirala tudi v Gradcu, Mariboru, Celju in Ljubljani, čeprav je ves čas ostala zvesta Murski Soboti.

Ves ta čas je razmišljala o ponudbi poklicnih gledališč v Murski Soboti po vzoru drugih mest, mnogokrat manjših od Murske Sobote. Če lastnega gledališča mesto ni imelo, so pač pripeljali predstave od tam, kjer so jih imeli.

In ker jo je to kar naprej vznemirjalo, se je že po nekaj letih službovanja posvetila oblikovanju gledališke ponudbe iz slovenskih gledaliških hiš. Ob snovanju kakovostnega programa se je posvečala tudi infrastrukturi. Najprej prenovi grajske dvorane, ki je bila takrat “majhna dvoranica z lesenimi, škripajočimi stoli in z odrom, velikim kot malo večja dnevna soba ter štirimi reflektorji”, kot je sama dejala.

Pri lokalnih oblastnikih in politikih si je vztrajno prizadevala za prenovo grajske dvorane.

Leta 1991 smo tako dobili prenovljeno grajsko dvorano, ki pa je bila, kljub črnogledim napovedim nekaterih, češ da bo itak prazna, s 154 sedeži kmalu premajhna za vse, kar bi hoteli prirejati v njej. Po nekaj letih Dušinega strokovnega in predanega dela, smo imeli v Murski Soboti že 600 abonentov večernega gledališkega abonmaja, torej za vsako predstavo 4 x razprodano dvorano – tako so gledališčniki ostajali v Soboti in 4 dni zaporedoma odigrali enako predstavo. Da o lutkovnih in gledaliških abonmajih za najmanjše sploh ne govorimo. S sistematičnim delom je Duša privabila po 6 x na leto predšolske otroke, po 4 x na leto vse osnovnošolske in nekajkrat tudi srednješolce. In to ne le iz Sobote, ampak tudi od drugod v regiji.

Ves ta čas naglega razvoja kulturne ponudbe v grajski dvorani pa je Duša z argumenti govorila o prenovi soboškega Kina Park v gledališko dvorano. Takratni Kino Park je bil po 50-ih letih potreben temeljite prenove in posodobitve, predvsem pa je bilo potrebno ohraniti eno najzanimivejših in najdragocenejših Novakovih arhitektur v Soboti.

In odločna, kakršna je Duša vedno bila in z ARGUMENTI v rokavu, je trkala na vrata najprej predsednika izvršnega sveta takratne občine, po ustanovitvi Mestne občine Murska Sobota pa na vrata županov. Tudi v medijih je vztrajno ponavljala, da »mora mesto, ki želi biti regijsko središče, imeti spodobno dvorano, ki je prijazen dom gledališča, plesa, glasbe, filma in še kaj, torej prostor, ki s svojimi vsebinami razveseljuje prebivalce mesta in pokrajine. Mesto, ki tega nima, ni pravo mesto, regijsko središče pa sploh ne.«

Njena prizadevanja so se obrestovala malo pred tem, ko je Murska Sobota postala partnersko mesto Evropske prestolnice kulture leta 2012.

Duša Škof je soustvarjala program evropske kulturne prestolnice, program festivala Soboški dnevi, ob 10. obletnici delovanja zavoda je pripravila pregledno in odmevno ulično razstavo pred Gledališčem Park. Njen neprecenljiv talent in znanje je vse slovesnosti Mestne občine Murska Sobota vedno dvignilo na višjo raven.

Eden večjih presežkov v njeni dolgoletni karieri je zagotovo režija in scenarij državne proslave ob prazniku priključitve Prekmurja k matični domovini leta 2007 v Murski Soboti in leta 2008 pri Gradu na Goričkem.

Duša Škof je bila duša naše občine in Pomurja, ki je za svoje delo in izjemne dosežke na področju kulture prejela mnogo premalo nagrad. A skromna, kot je bila, temu ni dajala večjega pomena.

Ker je s svojim delom pustila neizbrisen pečat, se ji želimo javno zahvaliti za vse, kar je naredila za Mursko Soboto in regijo. Zato se bo ponovno odprta grajska dvorana odslej imenovala Dvorana Duše Škof,” so sporočili iz MO Murska Sobota.