Murska Sobota dobila prvo celovito Strategijo razvoja kulture do leta 2035
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na zadnji seji sprejel Strategijo razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota 2027–2035, prvi celovit strateški dokument na področju kulture v zgodovini občine. Dokument predstavlja pomemben mejnik pri načrtovanju dolgoročnega razvoja kulturnega sektorja ter utrjuje vlogo mesta kot regijskega kulturnega središča.
Nadgradnja obstoječih razvojnih usmeritev
Strategija se vsebinsko navezuje na že sprejeto Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Murska Sobota 2023–2035, ki med ključnimi razvojnimi prioritetami izpostavlja kulturo, kulturni turizem, podporo nevladnemu sektorju in krepitev mladinskih dejavnosti. Novi dokument ta izhodišča poglablja z obsežno analizo stanja, institucionalnih kapacitet, kulturnih virov ter razvojnih priložnosti v lokalnem okolju.
Gre za rezultat večmesečnega strokovnega in participativnega procesa, v katerega so bili vključeni številni deležniki – od javnih zavodov do nevladnih organizacij in kulturnih ustvarjalcev.
Široko sodelovanje kulturnih institucij
Pri pripravi strategije so sodelovali ključni javni zavodi s področja kulture, med njimi Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Pomurski muzej Murska Sobota, Galerija Murska Sobota ter MIKK Murska Sobota.
V proces so bili vključeni tudi državni strokovni organi, kot sta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ter številne nevladne organizacije, društva in kulturni producenti, ki pomembno soustvarjajo kulturni utrip mesta.
Takšen vključujoč pristop daje dokumentu dodatno težo, saj temelji na dejanskih potrebah prostora in izkušnjah tistih, ki kulturo v mestu vsakodnevno ustvarjajo.
Kulturna dediščina kot temelj identitete
Strategija posebno pozornost namenja kulturni dediščini, ki jo opredeljuje kot enega ključnih razvojnih virov mesta. Pomemben poudarek je namenjen prekmurščini kot temeljni identiteti regije. Kot del panonske narečne skupine predstavlja pomembno jezikovno in kulturno posebnost, ki ima poleg identitetne tudi turistično in promocijsko vrednost.
Dokument izpostavlja tudi bogato zgodovinsko plastenje mesta – od prazgodovinskih najdb in rimskega obdobja do sodobnega urbanega razvoja. Med najpomembnejše objekte nepremične kulturne dediščine sodijo Grad Murska Sobota, Grad Rakičan, Delavski dom, Sokolski dom in Hartnerjeva vila, ki pomembno zaznamujejo podobo mesta ter predstavljajo potencial za nadaljnji razvoj kulturnega turizma.
Na območju občine je sicer evidentiranih 91 enot nepremične kulturne dediščine, od tega 45 spomenikov lokalnega pomena, kar potrjuje izjemno bogastvo kulturnozgodovinskega prostora.
Izzivi financiranja in potreba po dodatnih virih
Analiza financiranja kulture v obdobju 2020–2025 kaže, da občina pomembna sredstva namenja delovanju javnih zavodov, projektom kulturnih društev, izdajanju občinskega časopisa ter vzdrževanju infrastrukture. Med večjimi investicijami izstopajo vlaganja v prenovo Delavskega doma ter sredstva za delovanje osrednjih javnih zavodov.
Kljub temu strategija opozarja, da so proračunska sredstva pogosto omejena in da se zaradi finančnih omejitev izvajajo predvsem nujna vzdrževalna dela, medtem ko celovite prenove zahtevajo pridobivanje državnih, evropskih ali drugih virov sofinanciranja.
Konkretni ukrepi do leta 2035
Med ključnimi ukrepi, ki jih predvideva strategija, so:
- sistematična obnova in varovanje nepremične dediščine,
- postavitev informativnih tabel in QR-kod ob pomembnejših objektih,
- digitalizacija in boljša interpretacija kulturne dediščine,
- vključevanje vsebin o lokalni dediščini v izobraževalne programe,
- spodbujanje sodelovanja prebivalcev v kulturnih projektih,
- krepitev kulturnega turizma in kreativnih industrij.
Cilj strategije je jasen: ustvariti dostopno, vključujoče in trajnostno kulturno okolje, ki bo povezovalo prebivalce, krepilo identiteto prostora ter hkrati povečevalo prepoznavnost Murske Sobote v širšem slovenskem in čezmejnem prostoru.
S sprejemom strategije je Mestna občina Murska Sobota naredila pomemben korak k sistematičnemu in dolgoročnemu upravljanju kulture, ki ni razumljena zgolj kot področje umetnosti, temveč kot pomemben dejavnik družbenega razvoja, kakovosti življenja in gospodarskih priložnosti.
