Ostalo

Madžarska kupila nepremičnine v Lendavi brez vednosti Slovenije?

Madžarsko zunanje ministrstvo je že pred leti kupilo dve nepremičnini na naslovu Glavna ulica 7, kjer imajo sedež Pomurska madžarska narodna skupnost, tednik Népújság ter Pomursko madžarsko mladinsko društvo, svojo pisarno pa ima tudi poslanec madžarske narodnosti Ferenc Horváth. Po poročanju raziskovalnega portala Oštro, je Madžarska kupila omenjeni nepremičnini v Lendavi brez vednosti naše države. Slovensko zunanje ministrstvo je za nakup in predvidene konzularne dejavnosti v objektu izvedelo prav od medija Oštro in madžarskega veleposlanika v Sloveniji poklicalo na pogovor.




V več kot sto let stari meščanski hiši na Glavni ulici 7 v Lendavi je krovna organizacija pomurskih Madžarov, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS), dobila nove prostore. Gre za dva objekta (upravno stavbo ter nekdanjo žitnico, v skupni površini 1.300 kvadratnih metrov), ki jih je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino kupilo za okrog 750 tisočakov ter jih po prenovi za nedoločen čas predalo v brezplačno uporabo PMSNS (v pogodbi o brezplačni uporabi med drugim še piše, da morajo madžarski konzularni službi omogočiti brezplačno uporabo reprezentančnega prostora.). Za sanacijo je bilo porabljenih še dodatnih okrog milijon evrov, sanacija pa je potekala ob sodelovanju mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kot veleva zakon o vzajemnosti, lahko druga država v Sloveniji pridobi lastninsko pravico na nepremičnini le, če predloži potrdilo o ugotovitvi vzajemnosti, ki ga izda slovensko zunanje ministrstvo. Kaj to v praksi pomeni? Prva alineja 15. člena Zakona o ugotavljanju vzajemnosti namreč veleva naslednje: “Tuja država lahko pridobi lastninsko pravico na nepremičninah za potrebe diplomatskega predstavništva ali konzulata, če ta tuja država omogoča pridobitev lastninske pravice na nepremičninah Republiki Sloveniji za enak namen,” naslednja alineja pa: “O tem, ali obstaja vzajemnost iz prejšnjega odstavka, izda potrdilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.” Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je za nakup izvedelo od raziskovalnega medija Oštro in sosednjo državo zaprosili za dodatna pojasnila in madžarskega veleposlanika v Ljubljani poklicali na pogovor.

Zadeva pa se je sicer še nekoliko bolj zapletla. V stavbi ima namreč svojo poslansko pisarno poslanec madžarske narodnosti Ferenc Horváth. Najemnino zanjo plačuje državni zbor – tudi tam so o madžarskem lastništvu prostorov, ki jih plačujejo, izvedeli od Oštra, so pa, zanimivo, aneks k najemni pogodbi sklenili s PMSNS, ki pa ni lastnik prostorov. Ključe stavbe, katero je kupila Madžarska, kar pa Slovenija torej ni vedela, je Horváthu izročila Madžarska predsednica Katalin Éva Novák 15. julija lani, dogodka pa se je udeležil tudi tedaj še aktualni slovenski predsednik republike Borut Pahor. Stavba je sicer v lasti Madžarske že tri leta.

In če ni bilo potrdila o vzajemnosti izdanega s strani Ministrstva za zunanje zadeve, torej brez vednosti slovenske vlade, kako se je lahko sploh zgodil vpis v zemljiško knjigo, ki to potrdilo pogojuje? Na Oštru so zapisali, da je zemljiškoknjižni postopek vodilo okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. To je vprašanja Oštra preposlalo na okrožno sodišče v Celju, katerega direktorica Ksenija Ručigaj je pojasnila, da je bil novi lastnik nepremičnin v zemljiško knjigo vpisan 6. novembra 2019. Trdila je, da državljani in pravne osebe iz držav članic EU lastninsko pravico pridobijo na podlagi mednarodnih pogodb in ne potrebujejo potrdila o vzajemnosti ter da ga tudi Madžarska ne potrebuje. Izjava Ručigajeve ni skladna z določbami zakona o ugotavljanju vzajemnosti. Na večkratno vprašanje, zakaj od kupca niso zahtevali potrdila Ministrstva za zunanje zadeve, kot to določa zakon, Ručigajeva ni odgovorila. Vztrajala pa je, da je bil nakup veljaven, saj je bila kupec pravna oseba iz EU.

Da je to nenavadno, kažejo pretekli primeri madžarskih nakupov, za katere je sosednja država pridobila potrdilo o vzajemnosti. Po podatkih MZEZ je bilo tako, ko je Madžarska oktobra 2016 kupovala prostore za generalni konzulat na Glavni ulici 30 v Lendavi. Pridobili so ga tudi leta 2018 ob nakupu prostorov na Barvarski stezi v Ljubljani, kjer deluje Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana. Madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani je Oštru posredovalo pravno mnenje o postopku ugotavljanja vzajemnosti, ki ga je zanje in za madžarsko zunanje ministrstvo 25. januarja letos, več kot tri leta po nakupu, pripravilo svetovalno podjetje Unija Consulting. Ocenili so, da ugotavljanje vzajemnosti ni bilo potrebno, mnenje pa podprli z utemeljitvijo, da nepremičnine “niso kupili in uporabljali za potrebe diplomatskega predstavništva ali konzulata.” Kot kaže, svetovalno podjetje v opisu dejanskega stanja ni upoštevalo dejstva, da mora PMSNS po pogodbi z madžarskim zunanjim ministrstvom konzularni službi zagotoviti uporabo reprezentančnega prostora.

Veleposlanik Madžarske v Ljubljani Andor Ferenc Dávid je za Oštro pojasnil, da ne veleposlaništvo ne generalni konzulat v Lendavi na Glavni ulici 7 ne opravljata diplomatske oziroma konzularne dejavnosti. Po njihovem razumevanju pogodbe o uporabi s PMSNS lahko v teh prostorih sodelujejo pri organiziranju prireditev, ki so pomembne za madžarsko narodno skupnost. Tudi ključev objektov nimajo.