Letošnje vinogradniško leto je zaznamovala mila zima

Obiranje vinskih trt ranih sort se bo že čez dobre tri tedne prevesilo v obiranje trt običajnih sort. Preverili smo, kakšno leto je za vinogradniki ter tudi, kako je manko padavin vplival na vinsko trto. Članek je zapisala Tadeja Vodovnik Plevnik, univ.dipl.inž.kmet., specialistka za vinarstvo.

Letošnje pridelovalno leto je zaznamovala mila zima. V začetku vegetacije, meseca aprila so bile visoke temperature, ki so pospešile brstenje vinske trte in razvoj mladik. V mesecu maju pa se je ozračje ohladilo, saj so bile temperature nižje od dolgoletnega povprečja, tako da je trta zacvetela konec maja in cvetenje zaključila do 10. junija. Visoke temperature v mesecu juniju in pomanjkanje padavin so pospešile pojav sušnega stresa zlasti na listih mladih trt (starost do treh let), ki rastejo na peščenih in lapornatih tleh, saj še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema ter na terasastih vinogradih, kjer je prihajalo do pregrevanja zemlje.

Ja pa pomanjkanje padavin letos pozitivno vplivalo na zdravstveno stanje v vinogradih, tako da večjih težav z varstvom vinske trte ni bilo.

Visoke temperature in visoka stopnja sončnega sevanja so v juniju, juliju in avgustu povzročile nastanek sončnih ožigov na grozdnih jagodah. Škoda se je pojavila predvsem na jagodah, ki so neprestano izpostavljene sončnemu sevanju. Najbolj občutljive sorte so rumeni muškat, traminec, sivi pinot, sauvignon in renski rizling. Simptomi so v začetni fazi zelo podobni sivi grozdni plesni (botritisu), vendar se v nekaj dneh poškodovane jagode posušijo.

Znaki ožiga so tudi razbarvanje jagod, razpoke in ovenele grozdne jagode. V veliki večini je poškodovana ena stran v vrsti, katera je v času najvišjih temperatur izpostavljena soncu. Posledice sončnega ožiga so slabša kakovost pridelka, izguba pridelka (lahko tudi do 30 %) in večja možnost pojava glivičnih bolezni, predvsem sive grozdne plesni.

Tudi letos smo ponekod bili priča neurjem s točo. Tako bo v vinogradih, ki jih je prizadela toča ali napadla kakšna bolezen, večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Zato bo potrebno veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi – odbiri oz. ločevanju grozdja in skrbno pripravo mošta za vrenje.

Določitev zrelosti grozdja omogoča vinogradnikom in vinarjem časovno načrtovanje trgatve. Vsak vinogradnik se mora zavedati, da opravi trgatev takrat, ko je sestava grozdja najbolj primerna za določen tehnološki postopek in stil vina. Tehnološko zrelost posamezne sorte grozdja ugotavlja pridelovalec sam. To nalogo mu olajšajo rezultati spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija (za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina) za posamezno pridelovalno območje.

Po podatkih zadnjih meritev spremljanja dozorevanja grozdja (18.8.2025) je masa grozdja v vinorodni deželi Podravje pri ranih sortah, srednje poznih sortah in poznih sortah nižja kot leta 2024. Sladkorna stopnja je v povprečju vseh sort 6 °Oe nižja kot leta 2024. pH vrednost je v povprečju pri ranih sortah za 0,10 nižja, pri srednje poznih sortah za 0,15 nižja in pri poznih sortah za 0,06 nižja kot leta 2024. Skupne kisline so pri ranih sortah v povprečju za 0,70 g/l višje, pri srednje poznih sortah so višje za 1,90 g/l višje in pri poznih sortah za 1,72 g/l višje kot prejšnje leto.

Vsekakor pridelovalcem priporočamo, da v svojih vinogradih po sortah sami spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj najnujnejše parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje. Za pravilno določitev datuma trgatve posamezne sorte, je potrebno redno senzorično pokušanje grozdja zadnjih deset dni pred trgatvijo. Lahko pa pobrane vzorce grozdja prinesejo v naš pooblaščeni laboratorij, kjer bomo opravili analizo.

Kako vzorčimo grozdje?

Vinogradniki se v teh dneh že ozirajo proti prihajajoči trgatvi. Eden ključnih korakov za odločitev o pravem času obiranja je vzorčenje grozdja, saj nam analize pokažejo njegovo tehnološko zrelost. Ta pa je odločilna za vrsto in kakovost vina, ki ga želimo pridelati.

Kako poteka vzorčenje?

Vzorec obsega 100 jagod, odvzetih s 25 trsov. Z vsakega trsa se pobere po 50 jagod – na levi in desni strani, in sicer naključno iz spodnjega ter zgornjega dela grozdov.

V laboratoriju se najprej stehta masa 100 jagod, nato pa sledi stiskanje. Iz dobljenega soka se določi sladkor, skupne kisline, pH vrednost in druge sestavine, ki so ključne pri ocenjevanju zrelosti.

Zakaj je čas trgatve tako pomemben?

Trgatev ni odvisna le od sladkorja, temveč tudi od želenega tipa vina in vremenskih razmer. Cilj pridelave (peneče, deželno, kakovostno ali vrhunsko vino) določa, kdaj je grozdje dovolj zrelo. Podatki o vsebnosti sladkorja in kislin iz let v leto precej nihajo, velike razlike pa se pojavijo tudi med posameznimi sortami.

Okvirne vrednosti za različne vrste vin

Peneče vino:
Grozdje se trga pred polno zrelostjo – pomembne so višje kisline, nižji pH in nižja alkoholna stopnja.

• sladkor: 75–85 °Oe
• kisline: 10–12 g/l

Deželno vino:
Trgatev v polni zrelosti pri sortah, ki ne dosežejo sladkorne stopnje za kakovostno vino.

• sladkor: najmanj 75 °Oe
• kisline: pod 10 g/l (odvisno od sorte)

Kakovostno vino:
Trgatev v polni zrelosti.

• sladkor: 80–85 °Oe (lahko tudi več)
• kisline: 6–9 g/l (odvisno od sorte)

Vrhunsko vino:
Trgatev v polni ali prezrelosti.

• sladkor: nad 90 °Oe
• kisline: 5–9 g/l (odvisno od sorte)

Vrhunsko vino posebne kakovosti:
Gre za pozne trgatve in posebne postopke s prezrelim grozdjem, pogosto tudi z žlahtno gnilobo.

• Pozna trgatev: nad 95 °Oe, kisline 6–10 g/l
• Izbor: nad 110 °Oe, kisline 6–10 g/l
• Jagodni izbor: nad 140 °Oe, kisline 8–12 g/l
• Ledeno vino: nad 140 °Oe, kisline 9–12 g/l
• Suhi jagodni izbor: nad 170 °Oe, kisline 9–12 g/l

Naravna posebna vina:

• sladkorna stopnja nad 140 °Oe