Lendava se že več dni znova duši v obupnem smradu

Na območju Lendave so težave s smradom že praktično stalnica. Borbe na vseh ravneh potekajo že več let, a se situacija ne umirja. Še več, v poletnem času, predvsem po padavinah je situacija velikokrat neznosna, smrad pa se širi tudi v teh dneh, predvsem v jutranjih urah. Mnogi so z bojem zoper smrad zaključili in se sprijaznili, saj gre, kot kaže, za boj z mlini na veter, pa čeprav so povzročitelji lokalnemu prebivalstvu bolj ali manj znani, spet drugi pa borbo še bijejo in vprašanje je, kako dolgo. Bomo stali in v smradu tudi obstali? Prav mogoče je, da bomo.

V zadnjih dneh vnovič neznosno smrdi, je moč občutiti predvsem v jutranjem in dopoldanskem času, precej “bogata” s smradom pa je bila tudi minula sobota. Neprijetne vonjave Lendavčanom in prebivalcem okoliških naselij že več let preprečujejo običajen vsakdanjik. Prebivalcem na žalost ne preostane nič drugega, kot da s tem živijo, ali se umaknejo drugam. Iz svojih domov. In če se slednji želijo rešiti smradu denimo na delovnih mestih, pa so zaposleni v enem izmed podjetij v lendavski Industrijski ulici, to tudi tam žal ni možno, saj tam običajno smrdi najbolj.

Seznanjeni tudi na Občini Lendava

“Minuli vikend smo dobili obvestila krajanov Trimlinov in Petišovcev o smradu. Po opravljenem ogledu terena je Občinski inšpektorat zadevo ponovno odstopil Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, ki ima pristojnost nadzora v skladu s smernicami izdanih okoljevarstvenih dovoljenj podjetjem. Žal se tukaj pooblastila Občinskega inšpektorata končajo vendar pričakujemo pritisk javnosti na državno inšpekcijo,” so včeraj sporočili iz Občine Lendava.

Smrad ni opredeljen v nobeni zakonodaji, a to ne pomeni, da se lahko smradi po mili volji!

Zgolj dejstvo, da zakonskega predpisa o merilih o mejnih vrednostih smradu v stanovanjskih območjih Republike Slovenije ni, še ne pomeni, da se lahko okolje neomejeno obremenjuje oziroma, da se lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami. Postavlja se vprašanje, kakšna je normalna obremenitev in kakšna je čezmerna obremenitev. Za ugotavljanje teh pa se je mogoče opreti na že oblikovane standarde držav, ki prav tako kot Republika Slovenija (menda) ščitijo pravico do zdravega življenjskega okolja.

Sodna praksa slovenskih sodišč je sicer v preteklosti že pokazala, da je mogoče zahtevati, da onesnaževalec s smradom prizadetim izplača pravično denarno odškodnino. Vrhovno sodišče RS že jasno navedlo, da zgolj zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov ni mogoče zaključiti, da z emisijami neprijetnih vonjav ni mogoče kršiti pravice do zdravega življenjskega okolja. V kolikor je dokazana kršitev, pa lahko tisti, ki zaradi tega utrpi škodo, zahteva odškodnino.

Odškodnino zaradi smradu je mogoče uspešno zahtevati v primeru, da smrad presega običajne meje. Zakon namreč določa, da mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez običajno mero. Zakon prav tako določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Če lastnik tega ne stori sam, odredi ustrezne ukrepe na zahtevo upravičenega predlagatelja sodišče.

Vse navedeno pomeni, da žrtve smradu nis(m)o brez moči, temveč si je potrebno le poiskati dobro strokovno (pravno) pomoč. Zato je seveda priporočljivo da se v takih primerih oškodovanci obrnejo na dobrega odvetnika, ki jim bo znal po sodni poti pomagati do pravične denarne odškodnine in kar je še pomembneje, do zdravega življenjskega okolja.

Kaj o smradu pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor?

“V Sloveniji posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu, nimamo. Možnost ukrepanja Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) glede “prekomernega” smradu je posredno mogoča le pri nadzoru izdanih veljavnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki med drugim vsebujejo tudi ukrepe za zmanjševanje/preprečevanje “prekomernega smradu. Neprijetne vonjave predstavljajo naraščajoči socialno-okoljski problem onesnaženja zunanjega zraka v urbanem okolju. Vonjave zavzemajo velik delež pritožb prizadete javnosti, in sicer v zvezi nad kvaliteto zraka oziroma nad njegovim onesnaževanjem. Neprijetne vonjave, kot onesnaževalo zunanjega zraka, sicer nimajo neposrednih učinkov na zdravje človeka, lahko pa bistveno prispevajo k poslabšanju kakovosti bivanja na izpostavljenem območju,” MOP je sicer že leta 2018 zapisal, da je pristopil k pripravi zakonodaje s tega področja.

Odločitve o tem, v kakšni smeri oblikovati ustrezne predpise torej še ni sprejeta. V Evropski uniji sicer ni enotne zakonodaje na tem, zato so posamezne države članice problematiko neprijetnih vonjav uredile v okviru nacionalne okoljske zakonodaje.