Krvodajalstvo: Roman Križnarič, Mirko Iskra in Marko Filipič novi pomurski krvodajalci stokratniki
Prav na Svetovni dan zdravja, ki je za nekatere žal ne dosegljivo, so iz Enote za transfuzijsko dejavnost Spološne bolnišnice Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor sporočili, da imamo v pokrajini ob Muri nove krvodajalce stokratnike. To so isti dan (predvčerajšnjim) postali Roman Križnarič, Mirko Iskra in Marko Filipič.
“Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se zahvaljujemo trem izjemnim posameznikom, Romanu Križnariču, Mirku Iskri in Marku Filipiču, ki so v naši bolnišnici že stotič darovali kri. To ni le številka – je izjemno življenjsko poslanstvo, ki ga lahko uresničijo le tisti z velikim srcem, neomajno vztrajnostjo in občutkom za sočloveka. Hvala, ker dokazujete, da človeška dobrota še vedno živi in da so pravi junaki med nami,” so sporočili iz naše regijske bolnišnice.
Jubilejno darovanje krvi treh požrtvovalnih možakarjev je s svojo prisotnostjo in strokovno razlago obogatila tudi Natalija Lehner, dr. med., spec. transf. med., sicer pa strokovna vodja ETD Murska Sobota, ki je ob zahvali trem vitezom krvodajalstva, med drugim povedala: “Krvodajalec mora biti zdrav človek, star med 18 in 65 let. Pred vsakim darovanjem izpolnijo vprašalnik, izmerimo krvni tlak, pulz in vrednost hemoglobina. Na tej osnovi presodimo, če je primeren za darovanje.” Dodala je, da v določenih primerih veljajo začasne omejitve, na primer po potovanjih v območja s tveganjem za malarijo ali ob izbruhih bolezni. Kljub tem začasnim odklonom pa poudarja, da mnogi darovalci ostajajo zvesti krvodajalski poti več desetletij.
In med njimi so tudi tokratni darovalci, ki so s tem dejanjem dokazali, da solidarnost in humanost še vedno živita med nami. Mirko Iskra, ki prihaja iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, je svojo krvodajalsko pot začel davnega 17. julija 1984, kot brigadir: “Bili smo na delovni akciji, kot brigadirji. Niso nas rabili prepričevati – en dan fraj in to je bilo to,” pravi Iskra, ki se z nasmehom spominja ene od anekdot: “Bilo je tukaj v SB Murska Sobota, kjer sem največkrat daroval kri. Ko so mi jemali ‘dozo,’ sva bila krvava oba – jaz po roki, medicinska sestra pa praktično po celem telesu.”
“Najboljše je, da lahko pomagaš tudi drugim ljudem,” je z nasmehom ob prejemu priznanja povedal Roman Križanič iz Lipovcev v občini Beltinci, ki je svojo krvodajalsko pot začel v vojski, med služenjem JLA v Puli. Pojasnil je tudi, da število darovanj skrbno spremlja s pomočjo krvodajalske knjižice. Največ mu pomeni pomoč drugim ljudem. Tudi Marko Filipič iz Branoslavcev v občini Ljutomer je povedal, da daje kri na tri mesece, prvič pa jo je leta 1985 daroval v vojski. “Vprašali so, če kdo želi darovati kri, pa dobiš dva dneva fraj. In sem šel. Od takrat darujem redno, vsake tri mesece, torej sem takrat postal redni darovalec, z določenimi presledki,” je dodal Filipič, ki dodaja: “S tem lahko pomagamo drugim ljudem, to je najboljše,” ob tem ponosno doda, da je krvodajalstvo postalo družinska vrednota, saj dajejo vsi – žena, sin in hči.
V Sloveniji mimogrede v povprečju vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, kar pomeni, da pri nas v povprečju potrebujemo okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan.
