Kresovi (ki jih letos ne bo): Gre za izjemno kulturno dediščino

Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? Pri kresovanju gre za izjemno kulturno dediščino, ki ima danes predvsem družabni značaj. Kresovi imajo na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu. Tokrat bo prvič v zgodovini drugače, saj so kresovanja odnesli vladni ukrepi za zajezitev koronavirusa ter prepoved kurjenja v naravi zaradi sušnega obdobja.

Kakšen pomen ima kresovanje za Slovence? Kresovanje, kadarkoli se že izvaja, je na Slovenskem predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj v davnino, v poganske čase. Njeno “delovanje” ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališče zgodovine ali na novo oživljena obredja, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami.

Je imelo kresovanje v preteklosti drugačen pomen? Katere so glavne stvari, ki so se spremenile v povezavi s tem običajem? Popolnoma jasno je, da so imela tudi kresovanja v preteklosti različne pomene, kar velja za vse oblike kulturne dediščine. Temeljne spremembe so torej v sami funkciji kresovanj, ki danes ne predstavljajo več nekih mističnih obredij in pomenov, ampak imajo predvsem družabni značaj.

Je morda znano, kdaj se je kresovanje pravzaprav začelo razvijati in kaj je privedlo do tega? Kakšen pomen ima kup lesa, ki ga zakurimo? Ne vemo, kdaj so se kresovanja začela razvijati. Po vseh dozdajšnjih raziskavah te zadeve segajo zelo daleč v zgodovino, torej v obdobja, ko so ljudje razumevali vsakoletno rojevanje in usihanje moči sonca. S pomladnimi ognji naj bi mu pomagali, soncu namreč, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo, z jesenskimi pa so poskušali pomagati pri ugašanju njegove moči.

Torej je bila glavna funkcija kresov povezana z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom. Šlo je za daljšanje in krajšanje dneva, torej za svetlobo, za sončev kult, njegovo čaščenje. To so izvajali s kurjenjem kresov, plesi, pesmimi, skakanjem čez ogenj, proženjem razžarjenih krogov iz šibja idr.

Zakaj kresove med drugim postavljamo in kurimo ravno na dan pred 1. majem? Kurjenje kresov na predvečer prvega maja ima seveda popolnoma drug pomen in ne spada v zgoraj opisane okvire. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Praznik je imel izrazite politične poudarke in vsebine, tudi še od konca druge svetovne vojne.

Na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori, transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Torej bi lahko rekli, da je šlo za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice.

Prvomajski kresovi so bili torej neke vrste komunikacijsko “orodje”, podobno kot so v času turških vpadov imeli izrazito varnostno-signalni značaj.

Kurjenje kresov oz. kresovanje je (bilo in je še danes) najbolj značilno ob kresu, to je na šentjanževo ali ivanje, ki ga Katoliška cerkev praznuje kot god svetega Janeza Krstnika (24. junij). V ljudski tradiciji ta dan pomeni poletni sončev obrat, kar pa astronomsko ni točno. To je dan najdaljšega dne in najkrajše noči in od tega dne dalje se noč spet daljša. Kot pravi pregovor, ob kresi se dan obesi. Torej je imelo pri naših prednikih prav na ta dan čaščenje sonca veliko vlogo in pomen.

Kakšen pomen pa ima sicer ogenj? Ogenj je luč, zato ima izjemen pomen in simboliko v številnih kulturah, tudi veroizpovedih. Njegova lastnost je razsvetljevalna in očiščevalna. Je tudi podoba boga, njegova najbolj nepopolna upodobitev. Ogenj je bil tudi središče doma, mesto njegovega vzdrževanja, to je ognjišče, pa prostor ali območje zbiranja, ki je dajalo občutek povezanosti. Podobno velja tudi za obredna dejanja ob kresovih. Kdor je imel opravka z ognjem (npr. kovači), je imel vedno poseben položaj v skupnosti.