Ostalo

Kopanje v gramoznicah? Previdnost ni odveč niti na urejenih kopališčih

Ni vsaka vodna površina primerna za kopanje – divja kopališča skrivajo številne nevarnosti, toda previdnost ne bo odveč niti na urejenih. Ker v teh dneh beležimo poletne temperature, bo vsakršna ohladitev vsekakor prišla prav.




Divja oziroma neurejena naravna kopališča so predvsem gramoznice, jezera in reke, kjer nimajo organizirane reševalne službe niti upravljavcev teh vodnih površin. V Sloveniji jih najdemo vsepovsod. Najbolj so izpostavljena tista, ki so v bližini večjih naselij in imajo več kopalcev. Prav tako nevarna so tista, ki imajo težak dostop in s tem oteženo reševanje v primeru nesreče.

V gramoznicah je voda po navadi motna, zato se najprej prepričajte o njeni globini. Druga nevarnost je ta, da je površinska voda veliko toplejša od tiste v globini (že od 1 metra dalje). Ne skačite na glavo, saj v hladnejši vodi telo lahko doživi šok, dobite krče ali padete v nezavest. Na divjih kopališčih se kopate in plavate na lastno odgovornost. Če povzročate še dodatno nevarnost ali ste poškodovali lastnino na privatnem zemljišču (ponavadi smo v takih primerih na privatnem zemljišču), ste kazensko odgovorni za svoja dejanja.

Policija svetuje, da upoštevate znake, kot so “kopanje prepovedano”, “nezaposlenim dostop prepovedan” ali “kopanje na lastno odgovornost«. Na divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, dvomljiva pa je lahko tudi kakovost vode.

In če se znajdete v težavah?

Kopanje odsvetujejo predvsem tam, kjer ni ljudi ali jih je malo. Če se znajdete v težavah, je prvo pravilo, da vas ne zgrabi panika in da ostanete razsodni. Če vas prime krč, iztegnite mišico in se umirite. Pomahajte z roko, še najbolje, če z roko udarjate ob površino vode, da opozorite nase in pokličete na pomoč.

In če je v težavah kdo drug?

V primeru utapljanja kot naključni reševalec utapljajočemu najprej vrzite predmet, s katerim bi ga lahko potegnili do obale. Takšni priročni predmeti so tisti, ki jih najdete bodisi v naravi okoli sebe ali pa jih imate s seboj (npr. veje, vrvi, oblačila kot podaljšek roke, napihljive žoge …).

Samega kontaktnega reševanja se je treba lotiti skrajno previdno, če res ne obstaja druga možnost, saj je utapljajoči zelo nevaren. Ponesrečencu se približajte s hrbtne strani, da vas ne zagrabi. Če ste telesno šibkejši, počakajte, da utapljajoči preide v drugo fazo, kjer se utrudi in ga lažje vodite.