Kako zagotoviti dovolj ustreznih kadrov za gospodarsko preobrazbo regije? Se bo Pomurje znašlo v (novih) težavah?
Pomurje se v prihodnjih letih sooča z enim najpomembnejših razvojnih vprašanj – kako zagotoviti dovolj ustreznih kadrov za gospodarsko preobrazbo regije. Strokovni članek z naslovom “Kadrovska prihodnost Pomurja – izzivi, napovedi in strateške usmeritve,” ki ga je pripravil Roman Wolf v okviru SPOT Svetovanje Pomurje pri Pomurski gospodarski zbornici, odpira ključno razpravo o tem, ali bo regija znala uskladiti demografske omejitve z ambicioznimi investicijskimi načrti.
Analize trga dela, ki jih je leta 2025 pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kažejo, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva v Sloveniji dolgoročno zmanjševalo. Projekcije do leta 2039 potrjujejo nadaljnje staranje prebivalstva in negativne trende pri številu zaposlenih po letu 2030. Povpraševanje po delovni sili bo tako vse bolj povezano z nadomeščanjem upokojitev, ne pa z neto rastjo zaposlenosti.
Za Pomurje ima ta trend še izrazitejšo težo. Kot obmejna regija je izpostavljena čezmejnim migracijam delovne sile, zlasti odlivu zaposlenih v Avstrijo. Demografski pritisk se tako prepleta z izgubo kvalificiranih kadrov, kar postopno postaja strukturna omejitev razvoja. Kadrovsko vprašanje zato ni več zgolj operativni izziv podjetij, temveč strateško razvojno vprašanje regije.
Izstopata investiciji v Lendavi in Ljutmeru
Ob tem pa Pomurje beleži tudi izrazito gospodarsko dinamiko. Kot izhaja iz februarske izdaje publikacije Glas gospodarstva, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, regija dosega rekordne prihodke in rast dobičkonosnosti ter se postopno preusmerja v tehnološko zahtevnejše dejavnosti. Posebej izstopajo investicije farmacevtskih družb v Lendavi in Ljutomeru, ki pomenijo prehod v panoge z višjo dodano vrednostjo.
Napovedi kažejo, da bo na ravni države največje povpraševanje po kadrih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, zdravstvu, gradbeništvu ter dejavnostih, povezanih z okoljem. V okviru predelovalnih dejavnosti izstopa proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, kar je za Pomurje še posebej relevantno. Regija tako prehaja iz tradicionalno proizvodno-kmetijske strukture v okolje znanja in specializirane industrije.
Ključno vprašanje ostaja, ali bo za to preobrazbo na voljo dovolj ustrezno usposobljenih ljudi. Analize kažejo, da bo največ povpraševanja vezanega na srednjo poklicno, srednjo strokovno in višješolsko izobrazbo, hkrati pa se povečuje tudi potreba po visokošolskih profilih. Izrazita neskladja med ponudbo in potrebami se kažejo predvsem na področjih tehnike, proizvodnih tehnologij, zdravstva ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Za regijo, kjer ima predelovalna dejavnost pomemben delež v strukturi gospodarstva, to pomeni povečano tveganje kadrovskega primanjkljaja prav na tehničnih in tehnoloških področjih. Dodana vrednost na zaposlenega sicer raste, vendar še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Dolgoročna konkurenčnost zato ne more temeljiti zgolj na stroškovni prednosti, temveč na dvigu produktivnosti in kompetenc.
V ospredje stopajo tri skupine kompetenc prihodnosti: poklicne, digitalne in zelene. Podjetja bodo potrebovala znanja s področja optimizacije proizvodnih procesov, upravljanja kompleksnih sistemov in zagotavljanja kakovosti, ob tem pa tudi napredno digitalno pismenost, avtomatizacijo procesov, analitiko podatkov ter digitalni nadzor proizvodnje. Vse večji pomen imajo tudi trajnostne kompetence, povezane z energetsko učinkovitostjo, okoljskimi standardi in krožnim gospodarstvom.
Industrijska cona Lendava (FOTO: Tomislav Kiraly)
Digitalizacija postaja neizogiben trend tudi za pomurska podjetja. Prinaša nove oblike dela, kot so delo na daljavo in virtualne pisarne, ter odpira možnosti za pridobivanje kadrov iz drugih regij ali tujine. Hkrati pa zahteva organizacijske spremembe in prilagoditve, ki so za tradicionalno lokalno usmerjena podjetja lahko velik izziv.
Pomemben razvojni dejavnik predstavlja tudi krepitev raziskovalne infrastrukture v regiji. Pomurje z vključevanjem Instituta Jožef Stefan ter razvojem Tehnološko kompetenčnega parka Soboško jezero postopno gradi pogoje za intenzivnejši prenos znanja v prakso. Povezovanje gospodarstva z raziskovalno-razvojnim okoljem, podpora malim in srednje velikim podjetjem ter poudarek na aplikativnih raziskavah lahko dolgoročno ublažijo kadrovska neskladja in povečajo inovacijski potencial regije.
Dostop do raziskovalne infrastrukture je za številna manjša podjetja ključen, saj jim omogoča sodelovanje v razvojnih projektih, pridobivanje specializiranih znanj ter uporabo sodobne opreme. Razvoj takšnega modela pomeni, da konkurenčnost ni več odvisna le od obsega proizvodnje, temveč od sposobnosti ustvarjanja višje dodane vrednosti.
Do leta 2030 in naprej bo Pomurje moralo okrepiti dolgoročno kadrovsko načrtovanje, sistematično vlagati v usposabljanje zaposlenih ter tesneje povezati izobraževalne programe z dejanskimi potrebami gospodarstva. Poseben izziv predstavlja tudi privabljanje in zadrževanje talentov, saj demografske omejitve in čezmejna mobilnost zahtevajo aktivno politiko na tem področju. Pomembno vlogo imajo tudi podporni instrumenti in svetovalne institucije, med njimi SPOT Svetovanje Pomurje, ki podjetjem pomagajo pri iskanju razvojnih priložnosti in pripravi projektov.
Kot poudarja strokovni članek, se Pomurje nahaja na presečišču demografskih omejitev in razvojnih priložnosti. Investicije v farmacijo, visoko tehnologijo in raziskovalno infrastrukturo nakazujejo prehod v regijo znanja, vendar bo uspeh v veliki meri odvisen od razpoložljivosti ustreznih kadrov. Kadrovska politika tako postaja ena ključnih razvojnih politik regije, ki bo odločala o tem, kako hitro in uspešno bo Pomurje prešlo v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo.
