Kako bo letos s protitočno obrambo na severovzhodu? Država bo primaknila največ 35 % sredstev
Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se bodo namenila s proračunske postavke “obramba pred točo,” Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če se izkaže interes lokalnih skupnosti. Šteje se, da je interes lokalnih skupnosti izkazan, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.
Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo. Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.
Leta 2007 je na podlagi stalnega spremljanja znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju vplivanja na vreme Svetovna meteorološka organizacija objavila stališče, da o učinkovitosti obrambe proti toči s posipavanjem oblakov ni nedvoumnih dokazov. V osveženi različici stališča iz leta 2016 Svetovna meteorološka organizacija še vedno opozarja, da “doslej pridobljeni znanstveni dokazi za učinkovitost takšne obrambe niso prepričljivi, ocena rezultatov izvajanja obrambe se je izkazala za težko, učinkovitost pa ostaja sporna”. Prav tako opozarja, da je poleg negotovosti, ki jo prinaša vprašljiva učinkovitost umetnega vplivanja na vreme, kamor sodi tudi obramba pred točo s posipavanjem, potrebno upoštevati tudi morebitna okoljska tveganja te dejavnosti zaradi vnosa tujerodnih kemikalij v okolje.
Najboljša obramba so še vedno mreže ter zavarovanje pridelka
Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je v zadnjih letih, po letih zniževanja, postopa dvignil in z letom 2021 za vsa zavarovanja rastlinske proizvodnje znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije.
Država bo sredstva namenila v deležu do 35 % vrednosti projekta obrambe pred točo le, v kolikor bo izkazan tudi zadosten interes lokalnih skupnosti. Smatra se, da bo interes lokalnih skupnosti izkazan, v kolikor bo v izvajanje vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Pobudo za vključenost v branjeno območje so namreč večinsko izkazale občine severovzhodnega dela Republike Slovenije, ki zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov.
Ministrstvo pristojno za kmetijstvo je za izvajanje aktivnosti namenilo sredstva, ki so se od leta 2011, ko so znašala 74.500 EUR, v nadaljnjih letih (do vključno 2017) znižala na okrog 56.000 EUR. Od leta 2018, ko je bilo v območje branjenja dodatno vključeno tudi Prekmurje, se je višina sredstev iz državnega proračuna zvišala iz začetnih 88.500 EUR na 123.900 EUR. Občine so prispevale okrog 65% javnih sredstev, pri čemer so se skupni zneski prispevka občin letno znižali iz 110.800 EUR v letu 2011 na 82.500 EUR v letu 2013. V naslednjih letih so občine zopet prispevale več sredstev za izvajanje letalske obrambe pred točo na branjenem območju, saj je višina sredstev iz proračuna lokalnih skupnosti ponovno presegla 100.000 EUR in v letu 2021 znašala že 188.918 EUR. V letih od 2014 do 2017 je projekt obrambe pred točo od skupno 52 občin branjenega območja sofinanciralo od 41 do 43 občin. V zadnjih letih pa projekt sofinancira od 56 do 61 občin od skupaj 71 občin na branjenem območju, saj je bila z letom 2018, na pobudo občin Prekmurja podprta širitev obrambe pred točo tudi na območje Prekmurja. V okviru proračunske postavke 151110 obramba pred točo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za leto 2022 in 2023 predvidene finančne posledice za proračun v višini do 35 % ocenjene vrednosti projekta, kar predstavlja 120.000 EUR proračunskih sredstev za posamezno leto.
