Jubilej manjšin ob vzhodni meji
Minuli 6. november je za obe narodnostni manjšini ob naši vzhodni meji zgodovinski dan. Na ta dan, leta 1992 so namreč z meddržavnim sporazumom med Slovenijo in Madžarsko porabski Slovenci in prekmurski Madžari pridobili posebne pravice. Sporazum so podpisali v Ljubljani, kjer je 25 let pozneje Inštitut za narodnostna vprašanja pripravil znanstveno srečanje.
V 25. letih se je položaj obeh manjšin izboljšal, čeprav asimilacija neusmiljeno redči njune vrste. Da bi jih manj, je pomembno spoštovanje jezika. Dr László Göncz, narodnostni poslanec: “Nedvomno je ključno, da postane tudi večinski narod na območjih, kjer prebivata obe narodnostni skupnosti, dvojezičen in moramo priznati, da je stanje v Porabju slabše kot v Prekmurju, a se je v obeh okoliših na tem področju nekoliko zaspalo.”
Raven politične participacije na Madžarskem je namreč še vedno nižja. Po več kot dvajsetih letih sicer Slovenci imajo poslanca v parlamentu, a z omejenimi pristojnostmi. Ti so namreč le zagovorniki in nimajo pravice do glasovanja na plenarnih sejah. Za uresničevanje pravic manjšin skrbi mešana slovensko – madžarska komisija, ki se je od leta 1995 sestala šestnajstkrat, sedemnajstič pa se bo še ta mesec v Ljubljani.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in poslanec madžarske manjšine v DZ Laszlo Göncz sta ob obletnici slovensko-madžarskega sporazuma o zagotavljanju pravic narodne manjšine na Madžarskem in v Sloveniji izpostavila še, da bi bilo treba v prihodnje več vlagati v gospodarstvo na obeh straneh meje in se posvetiti mladim.