Jožef Magyar o zemeljskih delih na hribu Čonka pravi, da želi ustvariti pozitivno zgodbo, a se venomer srečujejo z nagajanji in inšpekcijo

Hrib Čonka nad Lendavo, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Že pred leti se je Jožef Magyar, ki je lastnik in tudi direktor Kmetijskega gospodarstva (KG Lendava) ter lastnik lendavske vinske kleti na omenjenem hribu odločil narediti peš pot, v načrtu ima tudi izgradnjo razglednega platoja na vrhu, a se je zaradi omenjene zadeve KG Lendava znašel pod lupo inšpekcijskih služb. Lastniki nepremičnin na vrhu pravijo, da zaradi omenjenega posega polzi zemlja, Magyar pa to zanika in pravi, da je do erozije prišlo že prej zaradi drugih razlogov.

Če kdo, potem Jožef Magyar že desetletja dokazuje, da so tudi kmetijske zgodbe lahko zgodbe o uspehu. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, katerega vodi in je tudi lastnik, sodi med največje slovenske pridelovalce žit za prodajo, v lasti pa ima tudi lendavsko vinsko klet pod lendavskim gradom. Kljub zrelim letom Jožef dela kot kakšen mladenič, saj pravi, da delo človeka krepi. Osebno je v podjetje KG Lendava vložil velik del svojega življenja.

Že dlje časa pa v mestu ob Ledavi pogovori nanesejo na pešpot na hribu Čonka, kjer je že pred časom nastala peš pot. Omenjeni hrib je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, ki je končala na parkirišču restavracije Trije izviri.

Podjetje KG Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, je tako v etapah izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake, a se problematika plazov ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, kot trdijo sosedje Hozjanovi in Horvatovi. Prepričani so, da je KG Lendava, že junija 2022 z izklopom teras na spornih parcelah (hrib Čonka) poseglo v plazovito območje.

“Od posega podjetja KG Lendava leta 2022 je začel ta teren počasi plaziti, kar je vidno na mojem stopnišču do vikend hiške, kjer se je ograja nagnila in sem jo moral dodatno podpret. Prav tako je začela plaziti ograja od sosedov, ob tem so se pojavile razpoke v notranjosti objekta,” razlaga Hozjan, ki mu ni vseeno kaj se dogaja z njegovim premoženjem, skrbi pa ga, ob spominu na že prej omenjeno letečo skalo z leta 2016 tudi za varnost. Dodal je, da sta soseda že 9. junija 2023 podala prijavo na gozdarsko inšpekcijo, ki menda sploh ni reagirala. “Povrh tega je podjetje KG Lendava meseca marca letos (2025) izvedlo posek dreves na omenjenem hribu Čonka, s katerim je še povečalo možnost plazenja terena, saj vegetacija prispeva obilo, da je teren stabilen,” je še dodal naš sogovornik Hozjan.

Tečeta dva inšpekcijska postopka

Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na tem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo.

Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti, so še pojasnili na inšpektoratu.

Jožef Magyar očitke ostro zavrača in pravi, da so prijave na inšpekcijo politično motivirane

Zadevo glede domnevnega povzročanja okoljske škode na plazovitem območju smo preveril tudi na KG Lendava, kjer je prvi mož družbe Jožef Magyar ostro zavrnil vse očitke. Dodal je, kako zadevo že dalj časa urejajo na inšpekciji in policiji. Sam je najprej predstavil zgodovinski oris dogajanja na tem območju, ko je še kot domačin vodil tamkajšnjo krajevno skupnost in nato sodeloval pri vzpostavitvi prvega kabelskega voda v Prekmurju ravno na tem hribu. Kot pojasnjuje Magyar, je iz pripadnosti in želje po zgodovinski zapuščini investiral v nakup nepremičnin na tem območju, kjer si med drugim lasti Vilo Hermina in Zorin dom (gre za dva objekta pod hribom Čonka).

Posegi v zadnji objekt so zaradi spomeniškega varstva oteženi, a za oba ima Magyar pripravljene načrte arhitekturne pisarne Lazar iz Murske Sobote za revitalizacijo. “Tega nisem kupil za pridobitno dejavnost, ampak da nekaj pustim za seboj,” pove in doda, da je v načrtih tudi razgledni plato na vrhu hriba. Glede posegov v oblikovanje terasastih vinogradov in pešpoti Magyar ostro zanika, da bi bili ti krivi za erozijo tal na območju, ki velja za plazovito. “Do erozije je prišlo že prej, in to zaradi namakanja tal, do česar prihaja zaradi kanalizacijskega izpusta iz kleti enega od objektov, ki ni v naši lasti,” zatrjuje Magyar in poudarja, da je bila izvedba teras in pešpoti dostojno plačana in izvedena z občutkom izvajalca.

Kot dodaja, je njihov edini namen ustvariti pozitivno zgodbo, a se vseskozi srečujejo z nagajanjem in s prijavami na inšpekcijo, kar je po njegovi oceni tudi politično motivirano. “Že vse življenje sem na terenu in v stiku z okoljem, zato mi pomanjkanje občutka za naravo nihče ne more očitati,” je še zatrdil prvi mož KG Lendava, ki si s sosedi želi dobre odnose in je prepričan, da se je vse skupaj začelo dogajati veliko prej, pred njegovim posegom …