Gornja Radgona: KPK ugotovila nasprotje interesov ter kršitev integritete občinskega svetnika, ko je ta glasoval zase

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja ugotovitve o konkretnem primeru glede kršitev nasprotja interesov občinskega svetnika Občine Gornja Radgona Aleša Domanjka. Ta je glasoval za sprejem sklepa, s katerim je občinski svet imenoval njega samega za člana nadzornega sveta Komunale Radgona. S tem se je znašel v okoliščinah nasprotja interesov in kršil določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Komisija je aprila 2024 prejela prijavo, ki se je nanašala na sum nezdružljivosti funkcij občinskega svetnika Občine Gornja Radgona Aleša Domanjka. Očitkov o nezdružljivosti funkcij Komisija v predhodnem preizkusu prijave ni potrdila, je pa zaznala sum kršitev nasprotja interesov pri imenovanju Domanjka v nadzorni svet javnega podjetja Komunala Radgona. V postopku je Komisija pridobila pojasnila Občine Gornja Radgona in vpogledala v javno dostopne informacije.

Ugotovila je, da je Aleš Domanjko na 2. dopisni seji občinskega sveta Občine Gornja Radgona (ki je potekala med 4. in 11. 3. 2024) glasoval za sklep, s katerim je občinski svet za nadomestnega člana nadzornega sveta Komunale Radgona imenoval njega samega. S tem se je znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in je kršil določbe ZIntPK. V ločenem prekrškovnem postopku mu je Komisija izrekla opomin.

KPK: “Glasovanje zase je tipična okoliščina nasprotja interesov”

“Glasovanje zase sodi med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarijo nasprotje interesov, zato bi obravnavana oseba morala vedeti, da je oziroma da bo s takšnim ravnanjem vzbudila dvom v objektivnost in nepristranskost postopka imenovanja predstavnikov ustanovitelja v nadzorni svet Komunale Radgona. Komisija izpostavlja, da morajo biti uradne osebe v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorne na vsako nasprotje interesov in so se mu dolžne izogniti. Dosledno izogibanje nastanku nasprotja interesov je namreč pogoj za dobro delovanje pravne države, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.

V konkretnem primeru občinski svetnik ne bi smel glasovati o sprejemu sklepa, s katerim se ga je imenovalo v nadzorni svet, ampak bi moral ob zaznavi okoliščin nasprotja interesov (ob prejemu gradiva za sejo oziroma najkasneje pred pričetkom dopisne seje), o teh okoliščinah pisno obvestiti predsedujočega kolektivnemu organu – župana ter počakati na odločitev občinskega sveta o njegovi izločitvi.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK. Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu,” so zapisali pri KPK.

Kaj je v zvezi s predmetno zadevo zapisal Domanjko?

Ta je v odgovoru poslanemu na KPK navedel, da njegovo ravnanje ni bilo namerno, ter da tudi ni vlivalo na končno odločitev v zadevi, kar ob upoštevanju vseh okoliščin kaže na morebitno posebno lahko obliko. Pravi, da je ravnal v dobri veri in z do sedaj ustaljeno prakso delovanja občinskega sveta. Kot je še zapisal, so svetniki v preteklosti že večkrat glasovali tudi o zadevah, v katerih so bili sami vključeni v odbore ali druge organe Občine. Domanjko sicer priznava, da bi se, kot kaže, moral v konkretnem primeru izločiti iz glasovanja ter da njegov namen ni bil doseganje osebne koristi.