FOTO: V Polani je zadišalo po štirih vrstah paprikaša
Čeprav jim je nekoliko nagajalo vreme, saj so se morali skrivati pod šotor, je ob „Lovenjakovem dvoru“, znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 8. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak.
Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi“ organizatorji že pred osmimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji…, saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. Kot rečeno je organizatorjem tudi tokrat malo ponagajalo vreme, saj so doživeli pravi mali naliv, nato pa se je nadaljevala lepša noč z zabavo in veselico.
Nobeno vreme pa ni posebej motilo tekmovalke in tekmovalce iz dvanajstih ekip, ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste paprikaša. Sam dogodek je, zaradi številnih prireditev v okolici, pritegnil nekoliko skromnejše število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili. Vse izmed 12 ekip so skuhale odličen paprikaš, bodisi piščančji, svinjski, kunčji ali ribji (fiš) paprikaš, ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije (predsednik Maksimiljan Polanec ter članici: Mateja Štabuc Šumak in Anica Čagran), kateri je asistiral tudi vodja „Lovenjakove“ kuhinje Jože Činč, so ekipe skuhale najboljše piščančje paprikaše, ki so osvojili prva tri mesta. Slavila je ekipa Društva kolesarstva in umetnosti Beltinci, pred Goriškim klantošem in Športnim društvom Polana. Vse preostale ekipe pa so osvojile 4. mesto, in tudi vsi oni so dobili lepe praktične nagrade. Parametri ocenjevanja so sicer bili: priprava, vonj, videz, okus in kreativnost.
Poleg tekmovanja v kuhanju so organizatorji pripravili tudi krst mladih štrkov (štorkelj), ki sta se tudi letos zvalili na dimniku domačega gostinskega objekta – Lovenjakovega dvora. Seveda ni manjkalo niti zabave, za katero je skrbela družinska Klapa Mery iz Vadarcev na Goričkem, ki jo ob odlični mladi pevki Marii Horvat – Mery, po kateri imajo tudi ime, sestavljajo: Romeo Horvat, Benjamin Hahn, Tadej Horvat, Štefan Horvat in Zoran Horvat.
Paprikaš sicer, besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt – golaž oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madžarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v južnem in vzhodnem delu sosednje države in se imenuje tudi Panonska nižina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madžarskega kmeta, danes simbolizira Madžarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.
Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. V Pomurju je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji, ter tudi svinjski paprikaš. Vsekakor, tako Časar, ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš. Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da paprikaš ima svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v „znanju“, tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega, po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spražena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da je pri paprikaših najpomembnejša: gostoto, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.
[pe2-gallery album=”http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/113431614612884969612/albumid/6295667617483482369?alt=rss&hl=en_US&kind=photo” ]
