FOTO: Osrednja regijska slovesnost ob državnem prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Včeraj smo praznovali državni praznik, s katerim smo se spomnili združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 104. leti. Osrednja regijska slovesnost je bila letos prvič v občini Lendava, na prireditvenem prostoru Nogača na Hotizi. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec.

Obiskovalke in obiskovalce je najprej nagovoril župan Občine Lendava Janez Magyar in vsem čestital ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v pozdravnem nagovoru pa spomnil da v Lendavi dokazujemo, da je ob žlahtnem domoljubju vsakega od nas, možno sobivanje in soobstajanje, predvsem pa sožitje: “Prekmurje je vedno veljalo za herbarij jezikov, ver in kulturnih ozadij, ki so sestavljene iz plasti bogate preteklosti. Turbulentna zgodovina tukaj nikoli ni skoparila s spremembami, a Prekmurje je vedno znalo najti način sobivanja z novimi okoliščinami, najti pot preobrazbe in sožitja različnosti. Prav ti dejavniki so oblikovali specifični značaj prekmurskega človeka, ki je širok, toleranten in tradicionalno multikulturen. Na tem majhnem  in specifičnem koščku Slovenije že od nekdaj znamo živeti tolikokrat poudarjeno evropsko idejo sožitja in vzajemnega spoštovanja evropskih kultur.” Ob koncu se je zahvalil Hotižankam in Hotižanom, ki so tudi tokrat dokazali, da jih odlikujeta enotnost in složnost, vrlini, ki ju izpričujejo tako v najtežjih trenutkih kot tudi ob dnevih slavja.

Minister za obrambo Marjan Šarec je uvodoma spomnil, da nam že pogled v zgodovino pokaže, da kljub današnji navidezni samoumevnosti evropske ideje sobivanja in sožitja med narodi do tega ni bilo lahko priti. “Zlasti 20. stoletje ni prizanašalo slovenskemu narodu kot celoti, posledično pa ne Prekmurju. Bilo je težko obdobje za vse narode, ki živijo na tem prostoru. Bilo je pomembno, kakšen jezik je nekdo govoril, kakšne vere je bil, nenazadnje pa tudi, kakšno premoženje je imel. Literarna dela, ki so nam jih darovali veliki avtorji te čudovite, nekoliko melanholične pokrajine, nam lepo opišejo tedanje težko življenje.”

Spomnil je na številne tragične zgodbe prve in druge svetovne vojne ter vlogo narodnih buditeljev, tako posvetnih kot cerkvenih, ki so se po besedah ministra Šarca dobro zavedali, da v svojih srcih nosijo posebno poslanstvo – omogočiti svojim ljudem življenje v domovini, ki jih bo obravnavala kot svoje otroke. “17. avgusta 1919 je mirovna konferenca v Parizu določila, da Prekmurje pripade državi SHS in poplačan je bil trud Matije Slaviča kot udeleženca in drugih narodnih buditeljev. Postavljen je bil eden izmed temeljev današnje državnosti, saj so se zavedni Prekmurci pridružili Rudolfu Maistru, ki je leto poprej priključil Štajersko. Primorska je morala še počakati na svojo priložnost in pretrpeti mnogo gorja.”

Nadaljeval je, da se Slovenija brez omenjenih pokrajin nikakor ne bi mogla izviti iz usode naroda hlapcev in zaživeti kot samostojna in demokratična država, v kateri živimo danes. “Država, ki spoštuje pravice vseh, ki živijo na njenem ozemlju, ne glede na narodnostno, versko ali kulturno pripadnost. Slovenija nikoli ni bila agresor, se je pa vedno borila, kadar je bilo treba preživeti in dokazati, da smo enakopraven narod v mednarodni skupnosti. Želimo živeti v miru in sobivanju, ki temelji na spoštovanju drugih in ohranjanju svojega.”

Po besedah ministra Šarca bo naš največji dosežek, če bo obdobje, v katerem živimo, nekoč prepoznano kot obdobje miru, napredka in skrbi za sočloveka, predvsem pa obdobje hvaležnosti za vse, kar imamo.

Omenjena slovesnost se je pričela s slavnostnim prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij, v kulturnem programu pa so nastopili Komorni pevski zbor Vita Lendava, Vokalna skupina BeleTinke, Folklorna društvo Prekmurje Lendava, otroci vrtca in učenci Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana. Skozi kratek sprehod od časov nastanka prve prekmurske Biblije do priključitve Prekmurja k matičnemu narodu pa je navzoče skozi izbrana besedila in pesnitve v izboru Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja popeljala Petra Jauk, ki jo je na bobnu pospremil Svit Ščančar, učenec Glasbene šole Lendava.

FOTO: Tomaž Galič