Ostalo

FOTO: Od minule srede se odvija 49. mednarodna likovna kolonija Lendava

Galerija-Muzej Lendava letos organizira že 49. Mednarodno likovno kolonijo – odlivanje v bron, ki se je začela minulo sredo, 18. avgusta. Likovno kolonijo v Galeriji-Muzej Lendava organizirajo že od leta 1973. Na letošnji koloniji ustvarjajo kiparji Polona Demšar, Ferenc Király, János Lipovics, Attila Rajcsók, Damjan Komel in Boštjan Kavčič. Cizelir na letošnji koloniji je László Gere, strokovni vodja pa Franc Gerič.




GML je po svoji vsakoletni manifestaciji Mednarodne likovne kolonije znana doma in po svetu, Lendavčani pa so nanjo posebej ponosni, saj kontinuirano poteka že od leta 1973 in je ena prvih likovnih kolonij v Sloveniji. Na dosedanjih Mednarodnih likovnih kolonijah v Lendavi se je od leta 1973 do danes zvrstilo okoli dvesto ustvarjalcev. Sodelovali so sodobni, uveljavljeni, akademsko izobraženi slikarji, kiparji, grafiki in fotografi iz Slovenije in tujine (Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Srbije, BiH, Nemčije, Romunije, Slovaške, Makedonije, Norveške, Danske, Turčije, Japonske, Kitajske, Velike Britanije, ZDA itd.), kar daje celotnemu projektu tudi mednarodno noto. Sodelujoči avtorji pripadajo različnim generacijam in slogovnim usmeritvam, kar je omogočilo pluralizem likovnih izpovedi in osebnih poetik.

Prelomno leto za organizacijo kolonij je bilo vsekakor leto 2005, ko je Galerija-Muzej Lendava dobila svojo lastno livarno, kar jo je dvignilo nad ostale likovne kolonije, saj v Evropi najdemo komajda kakšno kolonijo, ki bi bila zmožna ponuditi kaj takšnega. Zadnjih devet likovnih kolonij pa ni bilo naprednejših le v tehnično-tehnološkem smislu, temveč tudi z novim načinom razmišljanja, za katerega je zaslužna iniciativa Franca Geriča, dolgoletnega direktorja Galerije-Muzeja Lendava, da v likovno kolonijo vpelje novo umetnostno zvrst in nastajajočo zbirko dopolni z izjemnimi večjimi in manjšimi bronastimi skulpturami-plastikami. Danes zbirka šteje več kot 120 unikatnih bronastih malih plastik.

V lendavski likovni zbirki, ki jo odlikujeta slogovna pestrost in vsebinska raznoterost, lahko najdemo več kot 700 likovnih del (slik, risb, grafik, fotografij, tapiserij, intarzij, reliefov in kipov), ki predstavljajo pomemben element slovenske kulturne zakladnice. Med njimi so dela naslednjih avtorjev: Balogh Géza, Mirsad Begić, Peruško Bogdanić, Milena Braniselj, Jakov Brdar, Irena Brunec – Tébi, Boštjan Drinovec, Farkas Ferenc, Vladimir Gašparić – Gapa, Fischer György, Metod Frlic, Györfi Sándor, Robert Jančovič jr., Metka Kavčič, Ferenc Király, Damijan Kracina, Kunos Krisztina, Lakatos Aranka, Lebó Ferenc, Lestyán-Goda János, Lipovics János, Jure Markota, Matjaž Počivavšek, Primož Pugelj, Dan Reisinger, Ladislav Sabo, Szabó György, Domen Slana, Mojca Smerdu, Mitja Stanek, Szunyogh László, Szűcs László, Stössel Nánda, Mihael Štebih, Drago Tršar, Dušan Tršar, Vanyúr István, Veres Gábor, Lujo Vodopivec.

FOTO: GML