Evropa se spominja žrtev vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov
V Evropi zaznamujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na današnji dan je bil leta 1939 sklenjen pakt Ribbentrop-Molotov, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.
Na današnji dan sta nacistična Nemčija in Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju. Nekaj dni po sklenitvi pakta je Nemčija napadla Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. Sedemdeset let po sklenitvi pakta je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je določila 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov, v Sloveniji pa ga zaznamujemo od leta 2012.
Namen dneva spomina je ohranjanje spomina na žrtve množičnih izgonov in pobojev, obenem pa tudi spodbujanje demokratičnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi. Dan spomina je uradno priznala tudi Kanada, ki se ga spominja pod imenom »dan črnega traku« (Black Ribbon Day).
Zgodovinsko ozadje
Oba, tako dan spomina na žrtve totalitarizmov kot dan črnega traku izvirata iz demonstracij, ki so v 80. letih 20. stoletja potekale v zahodnih državah. Večinoma so jih organizirali begunci iz držav Vzhodnega bloka, ki jih je okupirala Sovjetska zveza, da bi opozorili na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Protestirali so tudi proti paktu Ribbentrop-Molotov, s katerim je Hitler dal Stalinu proste roke pri okupaciji več vzhodnoevropskih držav, in proti odločitvam Jaltske konference, s katerimi sta Winston Churchill in Franklin D. Roosevelt dala Stalinu proste roke nad Vzhodno Evropo, vključno z aneksijo držav, ki jih je SZ okupirala, ter vsiljeno totalitarno diktaturo, ki je trajala desetletja.
23. avgusta 1986 so se zbrali demonstrantje ob dnevu črnega traku v 21 zahodnih mestih, med drugim v Londonu, Los Angelesu, New Yorku, Ottawi, Perthu, Seattlu, Stockholmu in Washingtonu. Leta 1987 so se protesti razširili na baltske države, vrhunec pa dosegli leta 1989 z Baltsko potjo. Nanjo je skupaj stopilo dva milijona ljudi, ki so s podajanjem rok ustvarili človeško verigo in protestirali proti sovjetski okupaciji.
Del zgodovine pripadel tudi Lendavi
V času druge svetovne vojne je bila judovska skupnost v Sloveniji najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno. Predstavlja enkraten in spomeniško zaščiten spomenik judovske kulture.
Nacifašistično nasilje v času druge svetovne vojne je ogrozilo tudi obstoj romske skupnosti. 15. aprila 2015 je Evropski parlament sprejel resolucijo, s katero je genocid nad Romi med drugo svetovno vojno tudi uradno priznal kot zgodovinsko dejstvo.
