Dvojezičnost: Predstavnika narodnih skupnosti opozarjata na pomanjkljivosti predloga Zakona o sodiščih
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth in Felice Ziza sta v pismu ministrici za pravosodje Andreji Katič izrazila resne pomisleke glede predloga novega Zakona o sodiščih, ki je bil objavljen na spletni strani vlade 9. maja 2025. Predstavnika obeh narodnih skupnosti namreč opozarjata na, po njunem mnenju, neustrezno upoštevanje dvojezičnih območij in pravic pripadnikov italijanske ter madžarske narodne skupnosti.
Predlog novega zakona predvideva reorganizacijo sodnega sistema, med drugim ukinitev okrajnih sodišč in vzpostavitev okrožnih sodišč, ki bi lahko delovala tudi zunaj sedeža z notranjimi organizacijskimi enotami. Vendar pa predstavnika narodnih skupnosti opozarjata, da predlog ne vključuje jasne zaveze glede spoštovanja posebnosti dvojezičnih območij in uporabe obeh uradnih jezikov – italijanskega in madžarskega – v regijah, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti.
V pismu ministrici posebej izpostavljata primer Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki se nahaja na območju z jasno določeno dvojezičnostjo. Ukinitev Okrajnega sodišča v Lendavi, ki omogoča uporabo madžarskega jezika, bi po mnenju Horvátha pomenila kršitev dosedanjih pravic pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Podobno velja za Okrajno sodišče v Piranu, ki omogoča uporabo italijanskega jezika, sta manjšinska poslanca še zapisala.
Poleg tega opozarjajo na 92. člen predloga zakona, ki se nanaša na imenovanje sodnikov porotnikov. V veljavnem zakonu je v 45. členu izrecno določeno, da mora predsednik višjega sodišča na območjih z avtohtonimi italijansko ali madžarsko govorečimi prebivalci imenovati porotnike, ki aktivno obvladajo ustrezni jezik. Ta določba pa v novem predlogu ni več vključena, kar bi pomenilo odpravo zakonske obveze po dvojezičnosti tudi pri porotnikih.
Pobudniki dopisa, Felice Žiža in Ferenc Horváth, sta ministrico pozvala k določitvi termina za sestanek, na katerem bi se pogovorili o vključitvi pripomb v besedilo predloga zakona še pred njegovo obravnavo na Vladi. Po njunem mnenju trenutna različica zakona pomeni zniževanje že doseženih standardov zaščite pravic italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji.
