Ostalo

Dimniški požari: Ozaveščenost vse večja, gasilci na intervencije vse manj

Kurilna sezona se je že pričela in s tem tudi nevarnosti, ki so s tem povezane. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v zadnjih desetih letih zgodilo od 350 do 600 dimniških požarov na leto. Največ jih beležijo v decembru in januarju, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno. Zadnji dve leti je na našem območju intervencij kar se tiče dimniških požarov vse manj oz. jih skorajda ni, kar kaže na dejstvo, da ljudje razumejo, kako pomembno je ustrezno čiščenje dimnikov.




V času kurilne sezone, ko svoje domove najbolj ogrevamo, moramo biti še posebej pozorni na nevarnost požarov. V Sloveniji smo beležili upad dimniških požarov, prav tako tudi na našem območju, a bi tudi te lahko preprečili s pravilno vgradnjo in sanacijo kurilnih naprav. Čeprav so požari v dimniku zaradi uporabe naprednih materialov vse redkejši, pa še vedno obstaja možnost, da ogrozijo vaše premoženje. To še posebej velja, če je vaš dimnik star ter zidan samo z opeko. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične, saj dimniški požari po navadi poškodujejo dimniško konstrukcijo, uničijo domove in premoženje, poškodujejo pa tudi ljudi in celo terjajo žrtve.

Na požar v dimniku kažejo različni pokazatelji, kot so, da se iz dimnika kadi črn dim, leteče iskre ali manjši plameni. Dimniški požar spremlja tudi vse glasnejše prasketanje, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad v hiši, vroče stene dimnika … V povprečju starost ogrevalnih naprav v Sloveniji 20 ali več let in dimniki, ki niso bili prilagojeni oziroma sanirani, so dotrajani in zaradi tega prihaja do motenj pri odvodu dimnih plinov in do zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Uporabnikom, ki imajo plinasto gorivo oziroma plinske peči za ogrevanje, gasilci svetujejo, da dovolijo opraviti dimnikarske storitve, saj se le z omenjenim pregledom lahko ugotovi ali naprava deluje varno ali ne.

Dimnikarska služba je obvezna za vse

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v peti točki prvega odstavka 148. člena, dimnikarsko službo opredeli kot obvezno državno gospodarsko javno službo. To pomeni, da je dimnikarska služba obvezna za vse. Tudi v večstanovanjskih objektih. Zavrnitev dimnikarske službe pomeni, da v nevarnost spravljamo sebe, svoje zdravje in okolico, ob tem pa onesnažujemo okolje. V kolikor dimnikarsko službo zavrnete, ali ne odpravite pomanjkljivosti, nas je dimnikar dolžan prijaviti inšpekciji.

Kaj dejansko je dimniški požar?

Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.

Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, zaradi visoke vročine dimnika pa se lahko vžgejo tramovi, kar vodi do požara.

In če pride do dimniškega požara?

Dobro je vedeti, da je prvi primerni ukrep zaprtje vseh odprtin na peči, da se prepreči pretok zraka. S tem dosežemo, da intenziteta gorenja upade ter da govorimo bolj o tlenju, kot gorenju (kalorična moč gorenja se tudi občutno zmanjša). O požaru obvestimo gasilce, le-ti bodo pa bodo s svojimi ukrepi organizirali nadzor. Priporočljivo je obvestili tudi dimnikarja, da pride in nemudoma očisti dimnik ter poda strokovno mnenje glede nadaljnje uporabe. V kolikor je vaš dimnik novejše izgradnje kakšnih večjih poškodb v notranjosti ni pričakovati in po krajšem premoru, ko se dimnik ohladi, je primeren za nadaljnjo uporabo.

Dimnik, za katerega obstaja verjetnost, da bo s požarom prekomerno obremenjen naj pogasijo gasilci to lahko storite tudi sami, v kolikor imate doma ustrezen gasilni aparat. Postopek gašenja je vedno iz vratc pod nivojem požara. To so t.i. čistilna vratca proti vrhu dimnika. V opozorilo poudarjamo, da se dimnika nikoli ne gasi z vodo.