Danes svoj dan obeležujejo vsi Romi po svetu, romska glasbena skupina Romano Glauso ob tem dnevu z novo pesmijo
Svetovni dan Romov obeležujemo danes, 8. aprila, v spomin na pomemben dogodek v zgodovini romske skupnosti, ko so Romi leta 1971 v Londonu organizirali prvi svetovni kongres. Romska glasbena skupina Romano Glauso ob tem dnevu z novo pesmijo.
Na omenjenem prvem svetovnem kongresu so uradno sprejeli ime Romi kot skupno poimenovanje za vse pripadnike tega naroda, s čimer so potrdili svojo identiteto. Sprejeli so tudi svojo zastavo in himno. Danes so Romi največja etnična manjšina v Evropi, njihova kultura, jezik in tradicija pa so pomemben del evropskega in slovenskega kulturnega mozaika.
V Sloveniji je med 7.000 in 12.000 Romov, kar predstavlja približno pol odstotka celotnega prebivalstva. V osnovne šole je trenutno vpisanih okoli 2.200 romskih učencev. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje si prizadeva za zmanjšanje neenakosti z uvedbo podpornih ukrepov, kot so programi predšolske vzgoje, ki otrokom omogočajo razvoj jezikovnih in socialnih veščin že pred vstopom v šolo. Romski pomočniki pa so most med romskimi družinami in šolami, saj nudijo pomoč pri vključevanju romskih otrok v vzgojno izobraževalni proces.
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah. Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje oziroma ljudstvo. Izhajajo iz Indije, v Evropi jih je od osem do deset milijonov. Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije). V prvi vrsti so si najprej želeli ukinitve splošne rabe slabšalnega poimenovanja Cigan. Za dan, ko bi Romi lahko svobodno slavili svojo identiteto, so si po besedah Bećirija prizadevale različne svetovne organizacije, tudi države.
Romska glasbena skupina Romano Glauso ob tem dnevu z novo pesmijo
Skupina Romano Glauso ob svetovnem dnevu Romov predstavlja svojo najnovejšo skladbo z naslovom Slovenski Rom, ki je nastala kot del dokumentarnega filma Belinger (skica družbene ne-strpnosti). Pesem je globoka osebna in družbena izpoved o identiteti, pripadnosti in razpetosti med različnimi svetovi. Avtor besedila in glasbe Darko Rudaš je v uvodnih verzih razkril temeljni notranji konflikt, ki jasno nakaže razkorak med tem, kako posameznika opredeljujejo drugi in kako se opredeljuje sam. Prav ta razlika med zunanjim označevanjem in notranjo identiteto predstavlja jedro izkušnje številnih Romov v Sloveniji, pesem pa na subtilen način razkriva mehanizme prikrite simbolne diskriminacije.
Skozi oznaki »Rom« in »Cigan« pesem opominja, da ti izrazi niso nevtralni, temveč nosijo zgodovinsko breme stereotipov, marginalizacije in socialne distance. V tem kontekstu delo ni le glasbeni izraz, ampak tudi upor proti družbenim kategorijam, ki posameznika zapirajo v vnaprej določene okvire. Posebno težo nosi refren, ki s poudarjanjem pripadnosti Sloveniji kot svojemu domu izraža jasno državljansko in kulturno identiteto, ki za pripadnike romske skupnosti v očeh širše javnosti pogosto ni samoumevna. S tem pesem odpira ključno vprašanje o tem, kdo ima v naši družbi pravico do pripadnosti in pod kakšnimi pogoji.
