Danes obeležujemo mednarodni dan žensk

Danes praznujemo dan žena. Gre za mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca. Praznuje se v številnih državah sveta od leta 1917. 8. marca tega leta so se namreč začeli protesti v Petrogradu (danes se imenuje St. Peterburg).

Dan žena ni na koledarju označen kot dela prost dan, a kljub temu ga praznujemo tako, da se ženskam podarijo ali vsaj namenijo lepe besede in majhne pozornosti. Včasih ženske v primerjavi z moškimi niso imele nekaterih pravic in so bile zelo zatirane. Ravno zaradi tega so nastali množični protesti in dan, ki ga imenujemo dan žena.

Dan žena pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. V začetku se je praznoval 19. marca, a so ga pozneje prestavili na 8. marec. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem (takrat še na 19. marec). Običaj, ki spremlja dan žena, je poklon cvetja ali kakšne druge pozornosti (čokolada, bombonjera, zavitek čaja, nakit, sveča, oblačilo, vstopnica za gledališče, kino in podobno). Gre za simbolno obdarovanje, ki pomeni, da si ženska zasluži spoštovanje in enakopravnost v primerjavi z moškim.

V začetku se je praznoval 19. marca na pobudo nemške feministke in socialistke Clara Zetkin, rojena Eissner. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih ga tudi socialistke v drugih državah praznujejo 8. in ne več 19. marca. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Sankt Petersburgu, iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Ženske v Sloveniji danes

V Sloveniji je leta 2021 prebivalo 49,8 % žensk, njihova povprečna starost je bila 45,1 leta. Poimenovane so bile s 30.650 različnimi imeni, najpogostejše ime pa je bilo, kot že vrsto let, Marija. Sledili sta Ana in Maja. V 2020 so bile v Evropski uniji le še tri države, v katerih je bilo moških več kot žensk: Malta, Luksemburg in Švedska. Sredi leta 2021 je bil indeks feminitete najvišji v osrednjeslovenski (101,7), najnižji pa v primorsko-notranjski statistični regiji (95,2). Indeks feminitete sicer opisuje razmerje med številom žensk in številom moških. Kaže torej, koliko žensk na 100 moških prebiva na nekem območju.

Deklice, rojene v 2020, so bile poimenovane s 1.331 različnimi imeni. Najpogostejša imena so bila Ema, Zala in Mia. Povprečna starost prebivalcev Slovenije narašča. V 2021 so bile prebivalke Slovenije v povprečju stare 45,1 leta, kar je bilo skoraj 2 leti več kot leta 2011 in skoraj 3 leta več od povprečne starosti moških v 2021. Pričakovano trajanje življenje deklic, rojenih v 2020, je 83,4 leta, dečkov pa 77,8 leta. V 2021 je bilo v Sloveniji 109.303 mater, ki so v družini živele same z otrokom oz. otroki (očetov z otrokom je bilo 26.918). Med različnimi tipi družin je bilo največ zakonskih parov (348.746), 102.226 parov je živelo v zunajzakonski skupnosti, 255 pa v istospolni partnerski zvezi. Število sklenitev istospolnih partnerskih zvez narašča. V 2020 jih je bilo 47, kar je skoraj šestkrat toliko kot leta 2007.

V 2020 je bilo v Sloveniji 5.214 sklenitev zakonskih zvez. Največ ženinov, 25,5 %, je bilo starih 30–34 let, neveste pa so bile nekoliko mlajše, saj jih je bilo največ, 29,8 %, starih 25–29 let. Istega leta je bilo v Sloveniji 1.774 razvez. Tako med moškimi kot med ženskami je bilo največ razvez v starostni skupini 40–44 let (17,5 % vseh razvezanih moških in 19,4 % vseh razvezanih žensk). Delež terciarno izobraženih žensk narašča. V 2021 je bilo med ženskami, starimi vsaj 15 let, 26,1 % žensk s končano največ osnovnošolsko izobrazbo, 44,6 % jih je končalo srednjo šolo, 29,2 % pa jih je imelo terciarno izobrazbo. V primerjavi z 2011 se je zmanjšal delež tistih, ki so imele največ osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, in povečal delež terciarno izobraženih. V primerjavi z moškimi je bil v vseh letih od 2011 naprej večji delež žensk, ki so končale največ osnovno šolo, in tistih, ki so dosegle terciarno izobrazbo, manjši pa srednješolsko izobraženih.

Med poklicnimi skupinami je bilo v 2020 v Sloveniji med ženskami največ strokovnjakinj (29,7 % vseh delovno aktivnih žensk). Po začasnih podatkih je v 2020 povprečna mesečna bruto plača za ženske v Sloveniji znašala 1.912 EUR, za moške pa 1.955 EUR. Po podatkih Eurostata, v katerih so zajeta samo podjetja z vsaj 10 zaposlenimi in ne vključujejo vseh dejavnosti, je bila v Sloveniji plačna vrzel med spoloma v 2020 med najmanjšimi v EU-27 (podatki za večino držav so začasni); znašala je 3,1 odstotka. Še manjšo vrzel so imeli le v Luksemburgu (0,7 %) in Romuniji (2,4 %).