Bukovniško jezero vnovič polno, a tako ne bo dolgo

V teh dneh je moč videti Bukovniško jezero vnovič polno. Zaradi puščanja pregrade poleti 2021 v dolžini 15 do 20 metrov je bila sanacija slednje nujno potrebna, jezero pa so pričeli počasi prazniti oktobra istega leta. Za tem se je začela sanacija pregrade, obnovljena pa bi tako naj zdržala od 50 do 80 let. Jezero je v teh dneh po dolgem času vnovič polno vode, a le za kratek čas.

Pregrada oz. nasip je bila zgrajena v 50. letih prejšnjega stoletja, v 60. oz. 70. letih pa je bil dograjen še vodni preliv. Tehnologija in materiali so v tistih časih bili pač takšni, da je zadeva dotrajala. Sanacija te pregrade je bila že opravljena leta 1998, okrog leta 2007 pa so v pregrado na najbolj kritičnih mestih zabijali zagatnice, da se prepreči prelivanje vode, ki stabilizira nasip. Vodo so iz jezera izpustili tudi leta 1997. Gradnja novega nasipa oz. popolna sanacija pregrade, opravljena med letoma 2021 in 2022, je stala nekaj več kot pol milijona evrov.

Voda je sedaj vnovič v jezeru, a tako ne bo dolgo

Sanacija jezera pa, čeprav tako izgleda, še ni povsem zaključena. Pogovarjali smo se z županom Občine Dobrovnik Marjanom Kardinarjem, ki nam je dejal, da bo Bukovniško jezero potrebno vnovič izprazniti, saj bo opravljen iznos mulja.

“Naša želja je bila, da bi Bukovniško jezero vsaj do letošnje turistične sezone očistili mulja in ga odložili na že znano lokacijo od koder bi se slednji odvažal za potrebe sanacije nasipov ob reki Muri. Žal nam to v želeni časovnici ni uspelo, saj sanacije nasipov takrat zaradi manka ustrezne dokumentacije ni bilo mogoče začeti in najhitrejša odločitev je bila, da se mulj navozi na kmetijska zemljišča, predvsem tista degradirana, s čimer bi, zaradi visoke vsebnosti humusa, ta zemljišča izboljšali.

To pa ne gre kar tako, saj je potrebno najprej narediti analize, postopki pa trajajo vsaj tri mesece. Ugotovili smo, da te analize vendarle ne bodo zaključene do setve koruze in ne oziraje se na to, da smo dokumentacijo imeli pripravljeno, je padla odločitev, da se jezero napolni z vodo, da se vsi papirji in sredstva zagotovijo do jeseni in potem sledi vnovična izpraznitev jezera, odstranitev mulja, ureditev okolice jezera in tako naslednje leto torej pripravimo jezero za naslednjih 50 let.

Mulj je sedaj potrebno absolutno izvozit iz jezera, že zaradi dejstva, da takšno jezero, kot je sedaj, ne ustreza vitalnosti, v jezeru se mora namreč vnovič vzpostaviti mikro in makro klima, za tem se mora v jezeru vzpostaviti življenje, to pa se lahko zgodi samo takrat, če je jezero čisto, če je jezero razkuženo z apnom in če bomo pritoke v jezero uredili tako, da bo zmanjšan otok listja in tistih odpadkov, ki so dolgoročno povzročali zamuljenost jezera.

Seveda smo v tem trenutku vsi zadovoljni, da je jezero polno, zadovoljni so tudi turisti in občutek imam, da je lansko leto resnično bilo nekaj turistov manj, tudi zaradi tega, ker v jezeru ni bilo vode. Sedaj seveda ne gre tarnati in jokati in ne od nikogar zahtevati nadomestilo za izpad dohodka. V občini Dobrovnik želimo, kar se turizma tiče, graditi zgodbo dolgoročno, v kar je vključen tudi naš biser, bukovniško jezero. Slednje ni več jezero zgolj naše občine ampak je jezero v vseh teh letih postalo sinonim razvoja turizma v celotni naši regiji.”

Bukovniško jezero

Primarna funkcija jezera je bila zadrževanje padavinskih voda, ko pride do intenzivnih padavin, da dolvodno v Dobrovniku potok ne poplavi in da se vodna gladina kljub padavinam ohranja na ustrezni ravni. Teorija jezera je, da se pred vsakim večjim napovedanim dežjem nekoliko spusti gladino jezera, da se ustvari kapaciteta za zadrževanje vode. Jezero je nastalo v 50. letih prejšnjega stoletja, načrt pa je takrat predvideval tudi, da bi v času suše vodo uporabili za namakanje polj, kar pa se ni nikoli zgodilo.

Župan Občine Dobrovnik, Marjan Kardinar