Bodo tudi v murskosoboški knjižnici s pripadniki madžarske manjšine komunicirali samo madžarsko?

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PIŠK Murska Sobota) je Ministrstvu za kulturo poslala predlog za spremembo Zakona o knjižničarstvu in Zakona o javni rabi slovenščine, na podlagi katerega bi, če bodo spremembe potrjene, v knjižnici na enojezičnem območju s pripadniki madžarske manjšine komunicirali samo v madžarskem jeziku. Pobudo je po pooblastilu direktorice knjižnice mag. Klaudije Šek Škafar pripravil dr. Albert Halász, njen namestnik. Narodnostni poslanec Ferenc Horváth takšen predlog podpira, v Murski Soboti in Beltincih pa je predlog dvignil kar nekaj prahu. V knjižnici so prepričani, da bi se takšna ureditev že morala izvajati in, da je zavod trenutno ujet v pravni paradoks.

Knjižnica v predlogu opozarja na protislovje

Knjižnica v predlogu opozarja na resno sistemsko protislovje: Država knjižnici nalaga zakonske obveznosti do narodnih manjšin in romske skupnosti, hkrati pa ji z zakonodajo preprečuje, da bi te obveznosti dejansko lahko izvajala, piše v predlogu, kjer poudarjajo, da Zakon o knjižničarstvu določa, da morajo splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljati knjižnično dejavnost za pripadnike madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter omogočati komuniciranje v njihovem jeziku. Toda v praksi se ta zakonska zahteva izkazuje kot neizvedljiva.

Murskosoboška knjižnica med drugim svojo dejavnost izvaja tudi na dvojezičnem območju, kamor spadajo občine Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš. Pripadniki madžarske manjšine sicer živijo tudi v Murski Soboti, a ta ni dvojezično območje zato Ministrstvo za kulturo meni, da uporaba madžarskega jezika v okviru 25. člena Zakona o knjižničarstvu na sedežu knjižnice ni upravičena. “Knjižnica je tako postavljena v absurden položaj: če dejavnosti za narodno skupnost ne izvaja, krši Zakon o knjižničarstvu; če jih izvaja tam, kjer jih edino lahko, pa tvega kršitev Zakona o javni rabi slovenščine,” je prepričan pripravljavec gradiva.

Še bolj problematičen je položaj romske skupnosti. Zakon nalaga knjižnicam izvajanje dejavnosti tudi zanjo, vendar ne določa niti območij izvajanja niti ne zagotavlja sistemskega financiranja. PIŠK Murska Sobota je kljub temu edina splošna knjižnica v Sloveniji z lastnim Romskim oddelkom in dolgoletnimi izkušnjami dela z romskim prebivalstvom. Tudi tukaj prav enak pravni paradoks, še piše v gradivu.

“Nestrpnost do drugačnosti”

Dr. Halász med drugim v gradivu opozarja tudi na naraščajočo nestrpnost do drugačnosti v pomurskem prostoru. Ta opomni, da so splošne knjižnice po svojem poslanstvu zavezane spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga, a jim država pri tem ne zagotavlja ustreznega pravnega in institucionalnega okvira. Ta v nadaljevanju še poudari, da vprašanja, kot so dvojezična obveščanja, predstavitve knjig v madžarskem ali romskem jeziku ter javni dogodki za narodne skupnosti, ostajajo pravno nedorečena in prepuščena posameznim interpretacijam.

PIŠK tako predlaga spremembo zakonodaje, ki bi končno uskladila zakonske obveznosti z dejanskimi razmerami na terenu, so še zapisali. Obenem pa predlagajo tudi dopolnitev Zakona o javni rabi slovenščine, ki bi za javne zavode s takšno zakonsko dolžnostjo omogočila izjemo pri rabi jezikov narodnih manjšin.

Dr. Albert Halász

Odzivi na predlog so ostri

Pobuda za spremembo 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine ter 25. člena Zakona o knjižničarstvu je sprožila val ostrih odzivov tako na državni kot na lokalni ravni. Bil je in še vedno je deležen kritik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mestne občine Murska Sobota ter zdaj tudi širšega kroga pomurskih strokovnjakov s področja jezika, kulture, zgodovine in umetnosti.

Komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti je zapisala, da bi sprejem predlaganih sprememb pomenil kršitev Ustave Republike Slovenije, ki slovenščino določa kot uradni jezik, ter izrivanje slovenščine iz javne rabe v korist manjšinskih jezikov. Po mnenju komisije bi novela nedopustno posegla v zakonsko določena območja dvojezičnosti in spremenila uveljavljeno jezikovno podobo države.

Na Mestni občini Murska Sobota so pojasnili, da župan Damjan Anželj in mestna uprava o dopisu knjižnice ministrstvu za kulturo sprva niso bili obveščeni. Tako Anželj kot župan Občine Beltinci, soustanoviteljice, Marko Virag, predloga ne podpirata. Občina Murska Sobota se sicer z razmerami v knjižnici ukvarja že dlje časa, saj slabi odnosi v kolektivu in nekatere poteze vodstva po njihovem mnenju škodujejo ugledu in delovanju enega največjih javnih zavodov v regiji.

V odziv na pobudo soboške knjižnice je bilo pripravljeno tudi javno pismo pomurskih jezikoslovcev, literarnih ustvarjalcev, muzealcev, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Ti izražajo globoko zaskrbljenost nad poskusom poseganja v uveljavljeno jezikovno ureditev ter opozarjajo na daljnosežne sistemske posledice, ki bi jih imela morebitna uresničitev tega predloga. Po njihovem mnenju to predstavlja nevaren precedens, saj odpira možnost razširjanja dvojezičnega režima tudi izven zakonsko določenih območij.

Opozarjajo, da so zadnja leta priča odločitvam, ki ta ugled krnijo – med drugim omenjajo lansko razstavo o Pétru Nádasu, kjer je bil slovenski jezik potisnjen na rob, ter programske in kadrovske premike, ki kažejo na nerazumno širjenje dejavnosti za manjšinsko skupnost izven narodnostno mešanih območij. Ob tem izrecno poudarjajo, da niso proti madžarski narodni skupnosti niti proti razvijanju kakovostnih storitev zanjo.

Ferenc Horváth, narodnostni poslanec

Ferenc Horváth: “Knjižnica je prevzela obveznosti, z njimi pa tudi odgovornost za izvajanje dejavnosti v skladu z zakonodajo.”

Na razpravo o izvajanju narodnostnih pravic v okviru Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota se je odzval tudi pomurski poslanec Ferenc Horváth. Opozoril je, da so se v javnosti pojavile interpretacije, ki po njegovem mnenju izkrivljajo dejstva in po nepotrebnem zaostrujejo razmere.

Poudaril je, da so narodnostne pravice v Sloveniji jasno opredeljene z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti ter da njihovo uresničevanje ni stvar politične presoje, temveč zakonska obveznost. Po njegovih besedah si pripadniki madžarske narodne skupnosti prizadevajo, da se te pravice izvajajo na način, ki ne posega v pravice drugih, pri čemer je avtohtona madžarska skupnost enakovreden del družbe in ne uživa posebnih privilegijev.

Horváth je spomnil, da zakonodaja, vključno z Zakonom o knjižničarstvu, splošnim knjižnicam na narodnostno mešanih območjih nalaga zagotavljanje dostopa do gradiva in storitev v jeziku italijanske in madžarske narodne skupnosti ter omogočanje komuniciranja z romsko skupnostjo v njihovem jeziku. Po njegovem mnenju gre za jasno določene naloge, ki jih morajo knjižnice izvajati.

Ob tem je izpostavil, da je PIŠK Murska Sobota kot osrednja območna knjižnica pristojna za strokovno podporo knjižnični dejavnosti v občinah Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, kjer je dvojezičnost zakonsko določena. Spomnil je tudi, da je ob sprejemanju zakonodaje opozarjal na dejstvo, da sedež knjižnice ni na narodnostno mešanem območju, ter predlagal, da bi vlogo osrednje knjižnice madžarske skupnosti v Prekmurju prevzela knjižnica v Lendavi. Ta predlog takrat ni bil sprejet.

Kljub temu je po njegovih navedbah PIŠK Murska Sobota prevzela zakonske obveznosti in odgovornost za njihovo izvajanje ter za to zaposluje strokovno usposobljen kader, del dejavnosti pa se financira tudi iz državnega proračuna. Poudaril je, da mora biti izvajanje teh nalog vedno skladno z veljavno zakonodajo, pravicami uporabnikov in dejanskimi potrebami skupnosti.

Poslanec je ob tem opozoril, da relativiziranje ali oporekanje pravicam madžarske narodne skupnosti pomeni odmik od načel pravne države in lahko prispeva k družbenim delitvam. Sam je zagotovil, da bo kot poslanec še naprej zagovarjal spoštovanje pravne države, demokratičnih vrednot in človekovega dostojanstva ter si prizadeval za strpen dialog in zgledno sožitje med skupnostmi.