Bo za protipoplavne nasipe ob Muri porabljena le polovica evropskega denarja?
Pred skoraj dvema letoma so Pomurje prizadele močne poplave, ki so razkrile dotrajanost protipoplavnih nasipov ob reki Muri. Država je v odziv vključila pet projektov za gradnjo in obnovo nasipov dolžine dobrih 40 km, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost. A dela se zares intenzivno izvajajo šele zdaj. Do roka (sredina 2026) za izčrpanje evropskih sredstev jih ne bodo mogli zaključiti, zato bo država, kot kaže, morala dodati manjkajoči del sredstev.
Čeprav so protipoplavni ukrepi ob reki Muri že dolgo prepoznani kot nujni, se njihova izvedba še vedno odvija prepočasi. Slovenija je v okviru načrta za okrevanje in odpornost načrtovala obnovo in izgradnjo 42 kilometrov nasipov, vendar bodo do roka, ki poteče sredi prihodnjega leta, uspeli urediti le polovico tega.
Po ocenah Direkcije RS za vode bodo do izteka evropskega financiranja izvedli nekaj več kot 20 kilometrov nasipov v vrednosti približno 40 milijonov evrov. S tem pa bo izkoriščena le dobra polovica predvidenih evropskih sredstev. Preostala dela bodo morala biti financirana iz državnega proračuna.
Gradbena dela trenutno najintenzivneje potekajo na odseku med Krogu in Petanjci, kjer bo zgrajenih 8,5 kilometra zaščitnih nasipov. Projekt, vreden 22 milijonov evrov, naj bi bil zaključen do junija 2026.
Zamude pri izvedbi projektov so posledica neusklajenosti z različnimi deležniki – od naravovarstvenikov do kmetov in občin. Čeprav so določene omejitve znane že več kot desetletje in jih predvideva državni lokacijski načrt, postopki še niso zaključeni za vsa območja. Kljub zamudam na ministrstvu poudarjajo, da bo ureditev nasipov pomembno prispevala k večji poplavni varnosti, trajnostnemu razvoju ter boljši odpornosti regije na podnebne spremembe.
Poslanec Horvat zahteva odgovore glede zamud pri gradnji nasipov ob Muri
Poslanec Jožef Horvat (NSi) je ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku poslal pisno poslansko vprašanje glede neučinkovite izrabe evropskih sredstev za protipoplavne nasipe ob reki Muri. Opozoril je, da bo zaradi zamud država porabila zgolj polovico razpoložljivih sredstev, preostanek pa bo morala zagotoviti sama.
Kot je zapisal, je izgradnja nasipov za prebivalce ob Muri ključnega pomena, saj vsak večji dež ponovno sproži strah pred poplavami. Horvat je bil do oblasti oster: “V tretjem tisočletju, ko druge države načrtujejo pot na Mars, mi ne znamo zgraditi enega nasipa.”
Sprašuje, kdo je odgovoren za zamude, ali je preostali denar že rezerviran v državnem proračunu ter kakšna je natančna časovnica nadaljnjih del. Ob tem je še izpostavil slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji nasploh, saj se država v EU uvršča povsem na dno po uspešnosti koriščenja kohezijskih sredstev.
