Bo PMSNS sprožil predlog za ustavno presojo Zakona o poslancih na Ustavnem sodišču?

23. oktobra 2024 je bil sprejet Zakon o dopolnitvi Zakona o poslancih, s čimer se je v Zakon o poslancih v 10. členu dodal nov, drugi odstavek, ki navaja, da je funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s funkcijo upravljanja, nadzora ali zastopanja, funkcija poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev pa ne. Predlog za ustavno presojo Zakona o poslancih na Ustavno sodišče na sejo PMSNS, ki bo na sporedu 2.7.2025, bo podal član sveta PMSNS, dr. Mihael Habjanič Kasaš.

“Kot član Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) prosim, da na dnevni red naslednje seje uvrstite razpravo o tem, da PMSNS sproži predlog za ustavno presojo Zakona o poslancih (Zakon o poslancih) na Ustavnem sodišču Republike Slovenije,” je v pobudi zapisal član sveta PMSNS, dr. Mihael Habjanič Kasaš.

O čem sploh gre?

Državni zbor je 3. oktobra 2024 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o poslancih, s čimer se je v Zakon o poslancih v 10. členu dodal nov, drugi odstavek, ki se glasi takole:

“Funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti je združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v kateri se te povezujejo. Funkcija poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.”

V praksi to pomeni, če pogledamo tukajšnjo narodno skupnost, da je recimo funkcija manjšinskega poslanca Ferenca Horvátha po lanski dopolnitvi zakona združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinski madžarski samoupravni narodni skupnosti ter v madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v katero se ta povezuje, funkcija recimo poslanca Dejana Süča pa ne, saj je ta izvoljen z liste politične stranke ali volivcev, pa čeprav je ta hkrati tudi pripadnik madžarske narodne skupnosti.

So pri glasovanju v Državnem zboru zaobšli stališče PMSNS?

“Svet PMSNS je na 10. dopisni seji (16. 7. 2024), na podlagi 20. člena Statuta ter 3., 20. in 26. člena Poslovnika, sprejel naslednji sklep: Svet PMSNS predlaga, da se v spremembo Zakona o poslancih vključi določilo, da je lahko poslanec član narodne samoupravne skupnosti in član Sveta PMSNS, vendar ne sme biti predsednik ali podpredsednik sveta niti na ravni narodne samoupravne skupnosti niti na ravni PMSNS. Ta sklep jasno izraža stališče PMSNS, ki ga Državni zbor Republike Slovenije ob sprejetju zakona ni upošteval,” je jasen dr. Habjanič Kasaš.

S čim predlagatelj utemeljuje svoj predlog?

Zadnji odstavek 64. člena Ustave Republike Slovenije jasno določa: “Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.”

“Zakon o poslancih neposredno vpliva na parlamentarni zastopanost madžarske narodne skupnosti, konkretno na položaj poslanca Ferenca Horvátha, kljub temu pa je bil sprejet brez upoštevanja stališča PMSNS. To odpira vprašanje: ali lahko Državni zbor prezre mnenje PMSNS v zadevi, ki neposredno zadeva madžarsko narodno skupnost? Če je odgovor pritrdilen, bi to v prihodnje lahko omogočilo nadaljnje omejevanje pravic madžarske skupnosti. Glede na 1. člen Statuta PMSNS je PMSNS osrednja organizacija za izvajanje samoupravnih, interesnih in političnih dejavnosti avtohtone madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Zaradi te vloge je nujno, da PMSNS ukrepa in zaprosi za mnenje Ustavnega sodišča,” je oster predlagatelj.

Kakšne so podlage za pobudo: Po posvetovanju z več pravniki so bili ugotovljeni trije možni pravni temelji za vložitev ustavne presoje:

1. Zadnji odstavek 64. člena Ustave: ali je dopustno, da se mnenje PMSNS prezre pri sprejemanju zakona, ki zadeva madžarsko skupnost?
2. Drugi odstavek 3. člena Ustave, ki govori o delitvi oblasti: Državni zbor deluje kot zakonodajna veja, PMSNS pa kot del izvršilne veje.
3. Načelo enakosti pred zakonom: župani ne smejo biti poslanci, predsednik PMSNS pa to lahko je.

“Predlagam, da Svet PMSNS enotno ukrepa in sprejme sklep o vložitvi pobude na Ustavno sodišče. Zakon je bil sprejet 23. oktobra 2024, zato je rok za vložitev ustavne presoje oktober 2025,” je zaključil član sveta PMSNS, dr. Mihael Habjanič Kasaš.

Dr. Mihael Kasaš