Bo občinski svet v Beltincih v drugo le uspel dobiti romskega svetnika oz. svetnico?
Na minulih lokalnih volitvah so v občinah, kjer so avtohtoni prebivalci tudi Romi, slednji volili svojega predstavnika v občinski svet. Mednje sodi tudi občina Beltinci, ki pa kandidata za zastopnika romskih interesov sploh ni imela. Razlog? Počilo naj bi na relaciji nekdanje občinsko vodstvo – Romi.
Aktualno problematiko okrog romskega svetnika je na seji predstavil tajnik Posebne občinske volilne komisije Štefan Činč. Svojega predstavnika v občinski svet bo imelo pravico voliti 59 polnoletnih Romov na treh lokalnih voliščih in sicer v Beltincih (Kulturni dom) ter v Dokležovju in Ižakovcih (Vaška domova). Volilna opravila so sicer pričela teči že 3. januarja, ko so bile naknadne volitve tudi razpisane.
Že sicer pa ima občinski svet Občine Beltinci 19. članov, od tega je en član predstavnik romske skupnosti. V minulem mandatu je to bil Dušan Horvat iz Beltincev, ki naj bi, neuradno, bil kandidat na tokratnih nadomestnih volitvah. Včeraj smo med drugim govorili tudi z Darkom Rudašem, predsednikom Foruma romskih svetnikov, ki je dejal, da je takšno stanje posledica pomanjkanja dialoga prejšnjega župana občine Beltinci in delitev na občane in Rome.
“Ravno dialog je tisti, ki preprečuje nastanek konfliktnih situacij, vendar ne takrat, ko so težave že v teku. Minulo občinsko vodstvo ni kazalo nobene skrbi do romske skupnosti, ta pa je živela brez vsakršne odgovornosti ali celo v anarhiji. Sedaj se je vzpostavilo nekakšno stanje, ki je alarmantno, prejšnje vodstvo Občine pa se je reševanja težav lotilo napačno, s poskusom obvladovanja. S tem so na dan privrele še dodatne težave, niso pa se bili pripravljeni vsesti za mizo in se o tem pogovarjati. S pomočjo Urada za narodnosti smo organizirali nekaj delavnic na temo dialoga romske skupnosti z vsemi institucijami (Centrom za socialno delo, Policijo, Zavodom za zaposlovanje, …). Zadeva trenutno poteka dobro, saj je bila vzpostavljena informacijska točka, v samem romskem naselju v Beltincih, ki lahko posledično vpliva k temu, da bodo Romi sami prihajali s predlogi za reševanje težav in ne zgolj čakali na rešitve, saj tudi romska skupnost mora prevzeti svoj del naloge,” poudarja Rudaš.
“Romska skupnost je na minulih lokalnih volitvah odgovorila z molkom,” nam je v pogovoru dejal Rudaš kar je šlo za neke vrste protest. “Nova občinska struktura je pokazala interes za dialog z Romi, svoj del pa bi vsekakor morala primakniti še država, ker sama občina, kot kaže, takšnega stanja ni bila zmožna reševati sama. Koliko sem seznanjen, so v letošnjem proračunu namenjena sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture v tamkajšnjem naselju -voda sicer je, a elektrike ni. Tam družbene norme, po kateri bi Romi morali živeti ni vzpostavljene, kazanja s prstom in očitkov pa je ogromno. Tudi Romi so občani in so del lokalne skupnosti. V samem romskem naselju se bo seveda morala oblikovati nekakšna odgovorna skupnost. Tudi Romi morajo razumeti določena pravila, tudi Romi se morajo korektno obnašati do okoliškega prebivalstva, pošiljati otroke v vrtce in šolo, za delo sposobnim je potrebno pomagati pri iskanju zaposlitve, saj je zelo pomembno da te okoliško prebivalstvo sprejme in ti je s tem pripravljeno pomagati. Pripravljenost na to pa bo seveda morala pokazati tudi romska skupnost, da za okolico ne bodo moteči, s tem pa bo prišel tudi osebnostni razvoj. To je seveda proces, ki traja.”
