Bloudkove nagrade za nazaj prejelo 34 izjemnih športnikov in športnih ekip, med katerimi je tudi dvakratni paraolimpijski prvak iz Lendave, Franc Šimonič

V Kongresnem centru Brdo se je odvila slavnostna podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je skupaj z Odborom za podeljevanje Bloudkovih priznanj počastilo 34 izjemnih športnikov in športnih ekip, ki so s svojimi dosežki zaznamovali slovenski in svetovni športni prostor.

Podelitev je bila posebna, saj so jo izvedli v luči novele Zakona o Bloudkovih priznanjih. Ta omogoča, da nagrado prejmejo tudi tisti športniki, ki so v preteklosti osvojili olimpijske, paralimpijske, šahovske ali medalje z olimpijad gluhih, a doslej za svoje dosežke še niso bili nagrajeni z najvišjim državnim priznanjem. Državni zbor je dopolnitev zakona 18. oktobra 2023 potrdil z vsemi 86 glasovi navzočih poslancev.

Za vrhunski mednarodni športni dosežek so priznanja prejeli:

• POLONA DORNIK – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• FRANC ŠIMONIČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• RUDOLF KOCMUT – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ALENKA DOVŽAN – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• RAJKO KOPAČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• MATEJA PINTAR PUSTOVRH – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• KATJA KOREN MIKLAVEC – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• VESELKA PEVEC – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• DANIJEL PAVLINEC – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• TATJANA MAJCEN LJUBIČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ANAMARI KLEMENTINA VELENŠEK – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• EKIPA ODBOJKA SEDE – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• JOŽE FLERE – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• PAVLA SITAR (BENCEK) – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• FRANC KOMAR – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• DRAGICA (DRAGA) LAPORNIK – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ALENKA CUDERMAN – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• DARKO KISOVEC – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• VESNA FABJAN – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• MOŠKA KOŠARKARSKA REPREZENTANCA GLUHIH, 2001 – za vrhunski mednarodni športni
dosežek
• SAMO PETRAČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• SABINA HMELINA – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ALOJZIJA MEGLIČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• JURE KOŠIR – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• LEJA GLOJNARIČ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• MIRKO JERMAN – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ALJOŠA ŽORGA – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• MAKS STOPAR IN MARJAN PAVEU: SKUPNI SEŠTEVEK (EKIPNO) V GIMNASTIKI – za vrhunski
mednarodni športni dosežek
• MARJAN LAMPELJ – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ANJA DREV – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• IRIS BREGANSKI – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• ANTON KLEPEC – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• LEON GOSTIŠA – za vrhunski mednarodni športni dosežek
• MOŠKA KOŠARKARSKA REPREZENTANCA GLUHIH, 2005 – za vrhunski mednarodni športni
dosežek

Franc Šimonič
Poletne paralimpijske igre 1972, Heidelberg, Zahodna Nemčija

Namiznoteniški igralec Franc Šimonič se je leta 1980 iz Arnhema na Nizozemskem vrnil z dvema zlatima medaljama, čez štiri leta je v New Yorku obranil mesto prvaka, na igrah v Seulu leta 1988 pa je zasedel šesto mesto. Vrhunski športnik je postal zaradi očeta Janeza Šimoniča, znanega lendavskega športnika in trenerja namiznega tenisa.

Šimonič je sicer uspehe nizal tudi na nacionalni in evropski ravni ter še danes velja za legendo med slovenskimi igralci namiznega tenisa.

Danes 74-letni Franc Šimonič se spominja, da  je osvojitev olimpijskih kolajn bila povsod bombastična novica, le tistega časa v Lendavi ne, saj udeležbe na paraolimpijadi sploh niso jemali resno. “Nobenega sprejema ni bilo zame, kar me je razočaralo, saj so prednost dajali drugim športnim panogam,” je dejal že večkrat. Franc Šimonič, dvakratni paraolimpijski prvak, se je rodil leta 1951 v Lendavi, odraščal pa je s tremi sestrami in bratom. Namizni tenis je s sestro Gizelo pričel igrati v nekdanjem TVD Partizan in že takrat sta oba dosegala lepe uspehe.

Leta 1963 je med delovno prakso v delavnicah Tehnične šole v Lendavi žal doživel delovno nezgodo – roko mu je do podlahti odtrgal delovni stroj. Od namiznega tenisa se je za nekaj časa poslovil, a želja in volja sta bila premočna. K namiznemu tenisu se je Šimonič vnovič vrnil, tokrat je pričel trenirati in tekmovati v kategoriji invalidov. Šimonič je prav v tej kategoriji začel nizati uspeh za uspehom ter postal član takratne jugoslovanske reprezentance. Šimonič je že dlje časa upokojenec, še do nedavnega pa je bil sodnik na namiznoteniških tekmovanjih višjega oz. visokega ranga.

Franc Šimonič na zmagovalni stopnički