Arhitekturna delavnica prekrivanja s slamo v Gornjih Petrovcih

Pod taktirko arhitektk Maše Ogrin in Nine Vidić Ivančič se je v toplih jesenskih barvah odvijal zanimiv projekt raziskovanja in odkrivanja nesnovne kulturne dediščine slamokrovstva. Projekt se po raziskovanju, izvedeni praktični arhitekturni delavnici ter objavljeni publikaciji zdaj zaključuje.

Zamisel za projekt je nastala iz ljubezni do prostora, materialov in oblikovanja. S hitrostjo arhitekturne produkcije se ključna znanja o ročnih in tradicionalnih spretnostnih in obvladovanju materiala zanemarja in zapostavlja. S projektom želimo osvetliti težje dostopna znanja, ki se pozabljajo in ustvariti prostor, da jih prenesemo v okolje, kjer bodo dosegljiva vsem.  

In zakaj ravno slama? Slama je naravni material, ki že stoletja služi tudi za pokrivanje objektov. Danes so v praksi njeno uporabo zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. V Sloveniji znanje za izvedbo strehe iz slame ohranja le še nekaj izvajalcev, zato je pomembno, da to znanje doseže čim več ljudi.

Slamokrovstvo je zavedeno v evidenco nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, zibelka slamnatih streh pa je v Prekmurju. Tam je bilo kritje objektov s slamo zaradi skromnosti bivanjskih razmer dolgo najbolj razširjen način prekrivanja streh in daje območju značilno podobo. Danes pa tovrstna stavbna dediščina in znanje o uporabi materiala tudi tu počasi izginjata. Znanje o tradicionalnem procesu gradnje se kljub priljubljenosti naravne gradnje ne prenaša na mlajše generacije obrtnikov, saj je taka gradnja dražja in zahteva več skrbi v življenjskem ciklu. Redki mojstri, ki tehniko poznajo se starajo in obstaja nevarnost, da tovrstne tehnike popolnoma izumrejo.

Tekom projekta so imeli možnost spoznati in se učiti od mojstra slamokrovstva Antona Golnarja in njegovega sina Janeza Golnarja, ki je eden redkih registriranih nosilcev nesnovne dediščine slamokrovstva v Sloveniji in se še vedno aktivno ukvarja z dejavnostjo.

Kako je potekala delavnica? 

Delavnica je potekala oktobra. V okviru trodnevne delavnice je mojster slamokrovstva gospod Anton Golnar spoznal s celotnim procesom kritja objektov s slamo. Prvi dan delavnice so se učili čiščenja slame na Golnarjevi kmetiji v Sovjaku pri Svetemu Juriju ob Ščavnici. Proces čiščenja je zgolj eden od petih korakov priprave slame za streho. Vse se začne pri setvi, sledijo žetev, sušenje, čiščenje, shranjevanje in na koncu prekrivanje. Drugi dan delavnice so na posestvu Makrobios Panonija pod budnim nadzorstvom vajenca Primoža izdelovali snope za streho, gospod Golnar pa je prisotne naučil, kako se oblikovane snope pritrjuje na strešno konstrukcijo. Pri procesu pokrivanja potrebujejo mojstra in dva pomagača, prisotni pa so kljub številčnosti bili veliko počasnejši. Zato so streho končali šele tretji dan, ko so delavnico zaključili z oblikovanjem slemena strehe.  

Na posestvu Makrobios Panonija v Gornjih Petrovcih stojijo trije stari objekti – hlev, skedenj in hiša, ter dva nova objekta zgrajena s tehnikami naravne gradnje. Trije stari objekti so bili sprva namenjeni rušenju, a so se načrti spremenili ko so lastniki spoznali arhitektki Mašo Ogrin in Nino Vidić Ivančič in se odločili objekte prenoviti s sodobnim pridihom in uporabo tehnik naravne gradnje, star hlev bo postal prostor za druženje in bo prekrit s slamnato streho.

Kaj lahko najdemo v virtualni publikaciji Slamnata streha?

V publikaciji so zbrali znanje, ki so ga tekom projekta pridobili. V obliki intervjujev je predstavljena kratka zgodovina slamokrovstva v Sloveniji in izkušnja gospoda Golnarja povezana z njegovim delom – začetki in razvojem. Podrobno je predstavljen proces kritja objektov s slamo, opremljen s fotografijami in skicami nastalimi na delavnici. Kot spodbuda za prihodnost pa je predstavljenih deset primerov iz tujine, z intervjuji z avtorji arhitekturnih projektov, kjer sta slama ali trstika kot kritina uporabljeni v moderni arhitekturi.