Aprilska pozeba: Nizke temperature v začetku tedna najbolj prizadele sadovnjake, vinski trti je bilo prizanešeno
V začetku tedna so se kmetje in sadjarji najbolj bali pozebe, ki poleg aktualne suše povzroči še dodatno obilico težav. Bojazen je bila upravičena, saj so nizke nočne temperature najbolj prizadele sadovnjake, škoda je ponekod tudi 70-odstotna, v posameznih predelih Pomurja in Štajerske pa tudi do 100-odstotna, odvisno od lege nasada in sorte.
Slovenskega sadja na žalost letos kaj veliko ne bo. Svoje je med aktualno sušo pristavila še pozeba, in do dobra uničila še tisto, kar se je suši nekako le uspelo upreti. Težava ne bo zgolj z jabolki, temveč tudi z breskvami, marelicami in češnjami, svojo “porcijo” pa je prejelo tudi jagodičevje. Zmrzal je tokrat na srečo prizanesla vinski trti zaradi zgodnje razvojne faze rastline ter dobri podravski vinorodni legi. Pri določenih sortah namreč trta spi, pri nekaterih pa že imamo listič ali dva. V sadovnjakih prav pride uporaba sredstev za dvig odpornosti rastlin, nekateri v nasadih kurijo, kar je kljub trenutni prepovedi uporabe ognja v naravi dovoljeno ali orošujejo.
Spomladanske pozebe povzročijo spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka iz severa ali severovzhoda. Z njimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Advekcijsko radiacijske ohladitve pa lahko prizadenejo tudi širša območja.
Poškodbe na rastlini po pozebi se najpogosteje kažejo kot rjavo obarvanje tkiva zaradi razpadlih celičnih sten in reakcijskih procesov celične vsebine s kisikom. Rastlinsko tkivo se lahko zaradi uničenja klorofila tudi razbarva. Možne posledice so prav tako vdolbine, rane, sterilnost cvetov in porušen ritem fenološkega razvoja. Pogosto se razvijejo nenormalno majhni polikarpni plodovi, deformiranih nesimetričnih oblik. Ker je cvetenje pri večini sadnih rastlin postopno, lahko na rastlini hkrati najdemo vse razvojne faze brstov oziroma odpiranja cvetov, zato je pozeba popolna pri za pomladni čas relativno nizkih temperaturah zraka, pod –4 stopinje Celzija. Pri manjših padcih temperatur zraka, na primer do –2 stopinje Celzija, pozebejo le najobčutljivejša tkiva.
